Razkrivamo

Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov

Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. Avtor, nemški zgodovinar Karl Schlögel, sledi "biografiji" parfuma, ki je bil razvit na družbeno-zgodovinskem ozadju oktobrske revolucije, iz njega pa sta nastali dve različici, Chanel Nº5 in Rdeča Moskva, ki sta v pretežnem delu 20. stoletja, zlasti v obdobju hladne vojne, postali simbola elit evropskega kapitalističnega Zahoda oziroma sovjetskega komunističnega Vzhoda.

Karl Schlögel (1948) je na univerzah v Berlinu, Moskvi in Leningradu študiral filozofijo, sociologijo, vzhodnoevropsko zgodovino in slavistiko. Do leta 2013 je na Evropski univerzi Viadrina v Frankfurtu na Odri predaval zgodovino Vzhodne Evrope. Preučuje družbene odnose v moderni Rusiji, zgodovino stalinizma, ruske diaspore in disidentska gibanja.

18.09.2021 12:34
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Rusija   Sovjetska zveza   Konstantin Mihajlovič Verigin   Ala Belfer   Mihail Petrovič Loskutov   Auguste Michel   Aleksej Pogudkin   Rusalka   Moskva   Walter Benjamin   Mihael Loskutov   NKVD  

Iracionalnost sovjetskega sistema je privedla do tega, da je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti ali pa proizvajal dišave v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov. Tudi proizvodnja parfumov je bila organizirana po zahtevah planskega gospodarstva.

K edinstvenemu vzponu parfumerijske industrije v imperialni Rusiji so prispevali tudi ruski parfumerji. Med njimi je bil Aleksander Mitrofanovič Ostroumov, ki je iznašel milo proti prhljaju (prineslo mu je velik uspeh) pa tudi kremo Metamorfoza proti izpuščajem in sončnim pegam. Ostroumov je utemeljitelj ruske kozmetologije, svoje laboratorije in podružnice je odpiral v Sankt Peterburgu, Odesi, Taškentu in Varšavi. Utiral je nove poti oglaševanja, tako da je na svojih plakatih upodabljal prominentne igralke in balerine ter s tem zapeljivosti dišav dodal še zapeljivost podob. Prek ruskih meja je bila znana tudi Zadruga S. I. Čepelevecki s sinovi, ki je bila nagrajena na razstavah v Milanu, Parizu, Madridu in Haagu. Povsem novo veljavo sta dobili reklama in embalaža, oblikovanje stekleničk, ki je podčrtovalo eksotičnost, dragocenost dišav. Embalaža ni bila več postranska stvar, zdaj je postala bojišče za pozornost. Reklama je začela veljati za umetnost, ki so jo navdihovali znameniti slikarji in grafiki "srebrnega veka". Gre za obdobje preloma stoletja in začetka 20. stoletja, ki ga na Zahodu imenujemo fin de siècle ali belle epoque, in ena najpomembnejših oblik, po katerih je okoli leta 1900 vstopalo tako v javni kot v zasebni prostor, so bili izdelki kozmetične in parfumerijske industrije, ki so z neštetimi podružnicami ne le vonj novega časa, temveč tudi njegov okus ponašali daleč, tudi v najodročnejše ruske kraje.

 

V ponudbi najrazličnejših stekleničk, etuijev, embalaž in darilnih setov se odraža celoten register priljubljenih dišav in okusov, ki so pri ljudeh ostajali živi tudi še dolgo po koncu carskega imperija leta 1917. V ljudskem spominu so se obdržali parfumi, ki so se imenovali Carmen, Buket moje babuške, Renomé, Extrait de fleurs ali First love’s kiss. Na stekleničkah, ki so jih izdelovali obrati Nove zarje, so etikete še vedno navajale stara, nekoč legendarna imena firm, "nekdaj Brokar", "nekdaj Rallet". Prave male mojstrovine iz brušenega kristala, z umetelnimi zamaški, okrancljane z zlato obrobljenimi etiketami, pogosto s signetom dvoglavega orla, ki je opozarjal na status dvornega dobavitelja, so se imenovale Maiglöckchen extrait, Delicieux rococo, Heliotrop white, Bouquet Napoléon – upodobljeni Napoleon seveda z značilnim črnim pramenom las na čelu. Kovinske posodice za puder in s svilo obloženi etuiji so nosili imena kot Beli mošus, Labodje pero, Madžarska pomada.

 

Toda po letu 1917 se je toaletno milo imenovalo Oktober, proizvajala ga je Tovarna št. 5, etiketa pa je poleg njenega logotipa ter srpa in kladiva upodabljala tudi delavca v predpasniku, ki ubija zmaja kapitalističnega izkoriščanja. Reklamni plakati, stekleničke, posodice, nagrade na razstavah industrijskega oblikovanja, navedbe krajev s podružnicami – vse to skupaj daje določeno predstavo o vonju imperija in hkrati sestavlja topografijo dišav iz obdobja prve globalizacije. Ta imperij dišav pa je že premeril parfumer, ki se je  – opremljen z izurjenim in nezgrešljivim vohom  – ponovno poglobil v svet propadlega imperija. Ta raziskovalec, ki je z nosom izmeril svet carskega imperija, je bil Konstantin Mihajlovič Verigin (1899–1982). Svoje spomine parfumerja je popisal v knjigi Dišave, ki je nastajala v šestdesetih letih v Franciji, izšla pa leta 1965 v Parizu. Etiketa mila Oktober leta 1917 podržavljene firme Brokar & Co.

 

 

 

Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja

 

 

Kakšen poklic pa je to – parfumer? Ala Belfer, ena najizkušenejših parfumerk Sovjetske zveze, je ta visoko specializirani poklic opisala takole:

 

"Parfumer mora po eni strani poznati ogromno količino vonjev, po drugi strani pa tudi vedeti, kako se posamezni vonji ujemajo z drugimi, v kakšni sestavi bo svojo aromo ohranil na koži in kako se bo obnesel kot vonj mila ali losjona ali v drugih kozmetičnih sredstvih. […] Parfumer po mnogih letih dela sčasoma nima več nobenih težav, če hoče zapisati formulo za kak parfum, prav začuti jo! Ima namreč nekakšen svojevrsten notranji 'nos' za vonje, ki pa ga izpopolnjuje le s svojimi izjemnimi praktičnimi izkušnjami. […] To je nekako tako, kakor skladatelj, ko komponira: na papir zapisuje note, toda v njegovi glavi zveni glasba. Nekoč so nas naši učitelji naučili, kako zložimo akorde iz dveh, treh ali štirih vonjev in se spomnimo njihovega vonja v različnih kombinacijah. Da se človek tega nauči, potrebuje veliko let. Po dokončanju tega izobraževanja pa mora še deset let marljivo delati na pretanjeni umetnosti komponiranja vonjev, preden lahko postane pravi skladatelj dišav."

 

Nekaj podobnega je formuliral tudi Mihail Petrovič Loskutov v eseju o Augustu Michelu:

 

"Steklenička parfuma je kakor pevski zbor ali orkester, pravi mojster Michel: tu imamo rahločutne glasove, violončele in violine; in imamo base. To so mogočni vonji. Samih zase takih vonjev-kontrabasov ne moremo prenašati. Toda v parfumu so vsi zliti drug z drugim. Vse komponente zaznavamo samo v njihovem sozvočju. Ne vohamo jih ločeno. Saj za to nam sploh ne gre."

 

Nadalje Loskutov takole navaja besede Augusta Michela:

 

"O, kajpak zelo dobro vem: komponiranje parfumov ne pomeni tega, da preprosto vzamemo vrsto prijetno dišečih tekočin in jih Konstantin Verigin (1940) vlijemo v isti kozarček. Potrebni so tudi neprijetno dišeči in nevtralni vonji, nujni fiksatorji, ojačevalci. Za različne kompozicije potrebujemo različne odmerke, snovi, proizvodne okoliščine. […] Poznati je treba botaniko, kemijo, parfumerijo, potrebna so mnoga leta, da lahko opravljaš častivredni poklic parfumerja."

 

O Alekseju Pogudkinu, ki je ustvaril parfum Rusalka, pišejo, da je neprestano, znova in znova poslušal opero Rusalka Antonína Dvořáka. Dišave ne nastanejo po naključju, zanje je potreben čas.

 

 

 

 

 

 

Italijansko-francoska modna kreatorka Elsa Schiaparelli, ki se je na obisku Moskve še čudila orgijam šifona in s krznom podloženih oblek, je s svojimi nasveti, češ da naj bodo oblačila preprosta in praktična, naletela na gluha ušesa. Da se je vmes nekaj temeljnega spremenilo, pa je bilo mogoče videti po številnih modnih revijah, plakatih in oglasih, posebej po Hiši modelov, odprti leta 1935 v Moskvi. Ta inštitut je zdaj dobil paradoksalno nalogo, da ugotovi, kako naj se producira skrajno ambiciozen proizvod, ki v bistvu zahteva ročno izdelavo, a ga je treba proizvajati množično, za kar pa bodo potrebne poenostavitev, standardizacija in pocenitev. Rešiti je moral protislovje med modo, ki dozoreva bolj v nezavednem iz razpoloženja in čustev in je ni mogoče načrtovati, in realizacijo v sklopu vnaprej, trdno zabetoniranega proizvodnega načrta.

 

Moda – in vanjo pač spadajo tudi parfumi – zdaj ni bila več spontana in nepredvidljiva "anticipacija prihodnosti" (Walter Benjamin), temveč realizacija dolgoročno veljavnega koncepta, ki temelji na "znanstveni podlagi", in ne na "anarhiji trga". Uveljavljeni planski sistem je bil v nasprotju z modo kot procesom.

 

"Mogočna birokracija, ki se je uveljavila pod stalinizmom in je upravljala industrijo s svojim rigidnim, hierarhično strukturiranim in totalno centraliziranim sistemom, je odločala o tem, kako mora funkcionirati moda, in tako je bilo vse do konca socializma. S svojimi dejavnostmi, ki jih je vodil hierarhični princip, socialistične državne tekstilne tovarne niso zadovoljevale potreb svojih strank, temveč potrebe svojih predpostavljenih, saj so bile odvisne od tega, koliko sredstev so jim dodeljevali in kakšne normative so jim nalagali."

 

Čakalne vrste pred trgovinami tekstila in oblačil so spadale med vseživljenjske vsakodnevne izkušnje sovjetskih državljanov, enako kot vseživljenjsko soočanje z iracionalnostjo sistema, ki je bil neelastičen, nefleksibilen, ki je sabotiral igro ponudbe in povpraševanja ter mu je  – če poenostavimo  – uspelo, da je, striktno sledeč vsemogočnemu planu, poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti ali pa proizvajal dišave v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov. Tudi proizvodnja parfumov je bila organizirana po zahtevah planskega gospodarstva. Skladno z zanosnim zagonom petletk in po besedah Augusta Michela naj bi postala prava elektrocentrala, kot DneproGES, med letoma 1927 in 1932 zgrajena največja hidroelektrarna v Evropi  – "DneproGES parfumerijske industrije".

 

Michel je ustanovil "sovjetsko šolo parfuma", ki je po njem določala dogajanje: Pavel V. Ivanov in Aleksej V. Pogudkin. Walter Benjamin je njega dni razmišljal, da se s postavitvijo mode pod plan nemara sicer zvišujejo proizvodni donosi in povečuje število potrošnikov, toda za kakšno ceno – za ceno smrti mode kot najobčutljivejšega izraza družbenih razpoloženj, kot "anticipacije prihodnosti":

 

"Ali bo moda (npr. v Rusiji) morda izumrla zato, ker ne zmore več tega tempa – vsaj na nekaterih območjih?"

 

Kaj se je pozneje (z)godilo z Augustom Michelom v letu 1937, ni znano. Njegova sled se takrat izgubi, za njim ostajajo samo domneve. Lahko bi s spremenjenim imenom – poročil se je s sovjetsko državljansko – živel dalje; možno bi bilo, da je odšel iz Moskve in se prepustil brezimni prostrani deželi, da ga je "pogoltnila". Verjetno je smiselno njegovo izginotje povezovati z represijami v valu ježovščine. Michel je bil tujec  – poleg sovjetskega državljanstva je imel tudi francosko. Michel je bil tuji strokovnjak, ki ga je bilo zlahka mogoče osumiti in obsoditi vohunstva, diverzantstva, sabotaže. Bil je pripadnik meščanskega razreda, za nameček še v dejavnosti proizvodnje luksuza  – že samo s tega vidika je bil zapisan propadu.

 

Nejasno je tudi, kaj se je zgodilo z Andrejem Jevsejevom, oblikovalcem in koproducentom Augusta Michela, s katerim sta skupaj prestopila od Brokarja k Novi zarji. Je pa, nasprotno, znana usoda Mihaila Loskutova, avtorja obsežnega intervjuja z Augustom Michelom. Loskutov je bil po oceni Konstantina G. Paustovskega nadarjen sovjetski pisatelj mlajše generacije, rojen leta 1906 v Kursku, član zveze pisateljev, nazadnje stanujoč v Moskvi, Kočijaška ulica 3, stanovanje št. 2. Mihail Loskutov je bil aretiran 12. januarja 1940. Vojaški kolegij Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze ga je 6.  julija 1941 zaradi "udeležbe pri kontrarevolucionarni dejavnosti teroristične organizacije" obsodil na smrt ter dal ustreliti 28. julija 1941, torej kmalu po začetku nemškega napada na Sovjetsko zvezo, ko je NKVD v luči prodirajočega Wehrmachta (nemške armade, op. uredn.) pospešeno pobijal zapornike.

 

Leta 1956 je bil Loskutov rehabilitiran. V paviljonu Sovjetske zveze na pariški svetovni razstavi leta 1937 je bila predstavljena široka panorama sovjetskega načina življenja, med drugim dizajn, moda, modni dodatki in kozmetika. V Pariz so prišli najpomembnejši dejavniki sovjetskega dizajnerskega in parfumerijskega sveta. Auguste Michel bi tam najverjetneje srečal Ernesta Beauxa, ki je tisto razkazovanje blišča gotovo obiskal, kot tudi vse druge, ki so imeli kakršnokoli zvezo z rusko sceno v Franciji  – v programu prireditev na razstavnem prostoru pred Eifflovim stolpom so bili tudi dediči nekdanje skupine Sergeja Djagileva. Maketa 420 metrov visoke palače je bila ena največjih atrakcij razstave. Dišave, ki bi jo morala spremljati, pa v Pariz ni bilo. Namesto nje je leta 1939 na vseruski razstavi lahke industrije na novem prizorišču Razstave dosežkov narodnega gospodarstva (VDNH) v Moskvi najvišje priznanje prejela Rdeča Moskva.

 

Reklamni plakat Alekseja Volterja je prikazoval stekleničko parfuma v monumentalni izvedbi, vstavljeno v silhueto kremeljskih stolpov, kot da bi skušal tudi s tem poudariti popolno zlitje dišave s središčem oblasti.

 

________________________

Knjiga Vonj imperijev je izšla pri založbi Beletrina, ima 172 strani, stane 24,00 evrov, v elektronski verziji (e-knjiga) pa 17,99 evrov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.904
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.868
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.294
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.678
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 999
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.085
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 752
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 506
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.918