Komentar

Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora

Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona upravljala z nami. Njena moč je slepa in bo taka ostala vse dokler mi sami ne postanemo razumni in ne postanemo njen um – takrat bo spregledala. Narava je naš začasni sovražnik, a večni prijatelj, ker večno sovraštvo ne obstaja, odklanjanje začasnega pa je naša naloga, naloga bitja, ki ima v sebi občutja in razum, pravi Fjodorov. Kako prav ima! Moja misija v predstavi Zeniteum ni v tem, da vzpostavljam heroizem protagonistov, temveč jih spreminjam v univerzalne točke spomina.

09.10.2021 20:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   Zeniteum   Fjodorov   religija   umetnost

"To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora, absolutna ali relativna, nikoli sledljiva v obliki. Ne moremo je ne misliti, ne razumeti. Hkrati pa obstaja ta večni 'nič'."

(Kazimir Malevič)

Ljudstvo od umetnosti zahteva, da je razumljiva. Od sebe pa nikoli ne zahteva, da svoj um prilagodi razumevanju, pravi Kazimir Malevič. Kako prav ima! Te dni režiram predstavo Zeniteum. Pričujoče besedilo je njena refleksija: pri klerikalni, meščanski in levi kritiki obstaja iracionalna potreba po dekonstrukciji Malevičeve umetniške teorije, da bi zmanjšala pomen njegove umetnosti. Umetniško zgodovinska revizija je sicer nujna, a samo zato, da izostri univerzalizem umetnine v različnih časih. Kritika napada Malevičevo teorijo, ker nikakor ne more sprejeti njegovega umetniško - ideološko - religioznega paradoksa. Kot da zahodni kritiki, vseh predznakov, ne bi nikoli brali Fjodorovega kozmizma. Kot da ne bi želeli razumeti Fjodorovega koncepta "skupnega človeškega podviga", ki je tako globinsko povezan s slovanskim svetom. Tudi v umetnosti. Skupna človekova potreba je želja po duhovni vertikalizaciji. Tudi v svetu postgravitacijskega formalizma je tako. Navzgor proti Zenitu, proti Zeniteumu in dodanemu elementu.

 

 

I. struktura // Horizontalna in vertikalna perspektiva

 

Perspektiva je osrednji renesančni izum v umetnosti. Premika se od figurativnosti, s počasnim oddaljevanjem proti navidezni točki na horizontu. Umetnost se je v renesančni dobi vedno ustavila na pol poti k navidezni točki toliko, da se je še vedno prepoznala človekova obraznost. Z abstrakcijo XX. stoletja pa je nastopila ideja koordinate oziroma končne točke (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor, ki vključuje čas kot četro dimenzijo; dr. Bojan Anđelković, Umetniški ustroj Noordung, filozofija in njen dvojnik). Pomanjševanje figurativnosti v prostoru in času se pretvori na koncu v točko, na horizontu ali vertikalno proti Zenitu.

 

Digresija: naj vas samo še spomnim na točko Ruđerja Boškovića, ki je pri njemu enaka atomu. Konec digresije. Postopek oddaljevanja in pomanjševanja nas vodi vse do Blue Dot (Voyager 1, 2), vse do dokončnega izginotja do Nič-a. Leonid Šejak pravi v svojem besedilu o Integralnem slikarstvu, da je "perspektivična konstrukcija kot vrsta optičnega kondenzatorja v službi izražanja in ekspresije". V našem primeru perspektive in ekspresije Zeniteuma. Človekov heroizem in njegova figurativnost postaneta s točkovnostjo humanistična koordinata, operacija 'spomina'. Enciklopedičnega spomina na tiste, ki so že bili (npr. Herman Potočnik Noordung, Mileva Marič Einstein, dr. Milutin Milanković), in tiste, ki bodo šele prišli. Paradoks nastopi v razponu med skupnim človeškim naporom-spominom in individulanim dosežkom. Na tej premisi temelji Malevičev dodani element in Šejkina ideja o perspektivi.

 

 

II. struktura // Religija:

 

Umetnostni zgodovinarji tranzicijskega obdobja so želeli nasilno vključiti Malevičevo umetniško delo in teorijo v pravoslavno eshatologijo. Tega pravoslavni kler nikakor ni mogel sprejeti. Menim, da je bil ta poizkus misija nemogoče, četudi bi kler Malevičev paradoks razumel. Pravoslavna cerkev na noben način ni zmogla sprejeti Malevičeve supremacije. Sploh pa ne njegovega koncepta Nič. Sama je preveč povezana z obraznostjo, s figurativnostjo troedinega prek ikone absoluta.

 

Ideologija: Istočasno pa Malevičev koncept dodanega elementa, izhajajoč iz raziskovanja Karla Marxa in njegove dodane vrednosti, nikakor ni mogel dobiti pri levi kritiki legitimnosti, ker je dejansko vsebovala duhovno-mistične razsežnosti.

 

Digresija: Višja sila mi je rekela, da v desni vogal slike naslikam rdeč trikotnik! (Kolega Andrej Savski me je te dni spomnil na ta stavek.) Dodajam: Nič me je prisilil, da sem si nadel duhovniška oblačila in se postavil pred vhod ministrstva moči. Nič mi je narekoval, da sem si nadel rdeč klinast trikotnik na duhovniško suknjo. Svoj rdeč klin pa sem usmeril proti črni. Konec digresije.

 

Leva kritika je Malevičev koncept dodanega elementa od prvega dne naprej imenovala - nihilizem. Z zgodovinske distance pomeni koncept Malevičeve kozmistične umetnosti in dodanega elementa osrednji kulturni podatek, ki bi ga morali v prihajajočem obdobju temeljito proučiti. Tudi v odnosu do izkoriščevalskih kreativnih industrij – ta nesrečna dodana vrednost. Ne pa, da Maleviča dekonstruirajo in celo demonizirajo. To so počeli njegovi sodobniki in to počenjo  danes dogmatiki z neverjetno vztrajnostjo. A večno sovraštvo ne obstaja! Res je, predolg uvod je to.

 

 

III. struktura: // Umetnost na delu:

 

Poglejmo kot primer v Malevičevo sliko Rdeča konjenica, ki je nastala med leti 1928 in 1931. Datiral jo je z letom 1918. V resnici jo je predatiral, kar je v umetnosti legalno dejanje. Zakaj jo je sploh predatiral? Mnogi mislijo, da je slika Rdeča konjenica njegov umetniški zdrs zaradi prisotnosti ideološkega motiva. Sam nimam takšnega mnenja. To je njegova edina umetnina, s katero se je dotaknil revolucije kot umetniške obdelave in izjave. 

 

Še pomnite kategorično razliko med revolucionarno umetnostjo in umetnostjo-revolucijo? Malevič pripada slednji. Rdeča konjenica je naslikana v postrevolucijonarnem obdobju, v času transfiguracije, ko se je vrnil iz supremacije v območje figurativne slike. Na teh figurativnih slikah se je podpisoval s črnim kvadratom na beli podlagi. 

 

Gledamo motiv Rdeče konjenice, ki galopira iz oktobrske prestolnice proti sovjetskim mejam z namenom, da jih obrani. Konjenica izvršuje vojaški ukaz. Galopirajo v formaciji 4 x 4 x 3. Formacija je postavljena na horizont sredi geometričnih oblik, časovnih plasti oziroma časovne pokrajine.

 

Hipoteza: Če bi bila slika naslikana sredi revolucionarnega gibanja, bi bila intonirana herojsko-mimetično, za potrebe prepoznavanja junakov. Leto dni kasneje bi bila naslikana še vedno heroično, a že z distanco. Desetletje kasneje pa že z veliko distanco do ideologije. Petdeset let kasneje pa bi se zaradi časovne distance konjeniki spremenili v točke. V Red Dot! Vse, kar gledamo na sliki, je neke vrste sterometrični fragment. Vsekakor ne gledamo revolucionarnega heroizma, ne gledamo propagandizma države, še manj pa glorifikacijo vojne formacije. Ubogi propagandisti. V bistvu gledamo časovno plastenje na zgodovinskem horizontu.

 

 

Paradoks (breztežnost) //

 

Malevič je izjavil: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora, absolutna ali relativna, nikoli sledljiva v obliki. Ne moremo je ne misliti, ne razumeti. Hkrati pa obstaja ta večni 'nič'. 

 

V umetnosti se najbolje vidi Pojem nove stvarnosti. Malevič se odreka revolucionarnemu volontarizmu. V umetnost vključuje umsko substanco in nadaljuje: Čuteč v sebi težo, jo je Bog razpršil po sistemu - teža je postala lahka in je razbremenila Boga ter človeka postavila v breztežnostni sistem, in človek je, ne da bi čutil njegove žile, živel kot strojevodja, ki ne čuti teže svojega vlaka v gibanju, vendar zadostuje, da izloči del iz sistema, pa ga njegova teža pritisne in zaduši. Tako je tudi Adam preskočil meje sistema, katerega teža se je zrušila nanj. In celo človeštvo se napreza v znoju in trpljenju, ker se osvobaja teže zrušenega sistema, hrepeni po tem, da razporedi težo v sisteme, spet se pripravlja, da bi popravil napako. Zato je smisel človeške kulture v tem, da razporedi težo v breztežnostne sisteme.

 

Postanimo um najnovejše revolucije, preloma po virusni resničnosti:

 

Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona upravljala z nami. Njena moč je slepa in bo taka ostala vse dokler mi sami ne postanemo razumni in ne postanemo njen um – takrat bo spregledala. Narava je naš začasni sovražnik, a večni prijatelj, ker večno sovraštvo ne obstaja, odklanjanje začasnega pa je naša naloga, naloga bitja, ki ima v sebi občutja in razum, pravi Fjodorov. Kako prav ima! Moja misija v predstavi Zeniteum ni v tem, da vzpostavljam heroizem protagonistov, temveč jih spreminjam v univerzalne točke spomina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.757
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.503
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.580
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.539
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.597
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.258
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 982
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.230
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 914
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.036