Komentar

Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine

Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam poklanjajo svoje vesele ideološko-religiozne hipoteze na pretekle dogodke, ko pa je na oblasti levi komisariat, ima okrog sebe razporejene filozofe z identičnim opisom del in nalog.

23.10.2021 22:56
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Leonardo   MIT   Boston   Max Weber   postgravitacijska umetnost   arhivi   UNESCO   Bulgakov

Foto: arhiv portal+

Arhivom moramo omogočiti življenje! Da jih ne bi slučajno uničili.

Pozdravljeni, prihajam iz bodočnosti, v katero boste vi šele vstopili. Uvodni stavek je samo navidez pretenciozen, v resnici pa izhaja iz izkušenj, ki sem jih pridobil v zadnjih šestih letih z nacional-ideološkimi patologijami. V tem obdobju smo postgravitacijski umetniki spremenili našo strategijo in taktiko. Zelo podobne pritiske sem doživljal pred skoraj štirimi desetletji s strani partijskih fanatikov. Ideološki pritiski zadnjih šest let so postali še bolj nevzdržni. A naše umetnosti niso mogli onemogočiti. Še bolj smo jo pospešili. V bodočnost. V leto 2045!

 

Od osebnega se obračam v skupni pogled; vse je pripravljeno za združevanje umetniškega z znanstvenim, mi sporočajo iz uredništva bostonske revije Leonardo (MIT). Umetnost XXI. stoletja je začela programirati aplikacije kot logično nadaljevanje estetskih in etičnih projekcij XX. stoletja (šola Bauhaus, Black Mountain College, Ljudska umetniška šola / Vitebsk, ZKM / Karlsruhe – šola za digitalno umetnost in Ars Electronica / Linz). Navkljub Covid praznotam so umetniške aplikacije izvrstni odgovori na estetske probleme in evolucijske naloge XXII. stoletja.

 

Stopimo za nekaj trenutkov stran od umetnosti, k zgodovini in zgodovinjenju. Ravno zgodovinarji in zgodovinarke so tisti, ki morajo temeljito in odgovorno opraviti svoje delo, da bi lahko tudi vsi ostali prešli iz preteklosti v bodočnost! Zgodovinarji in zgodovinarke so tisti, ki morajo opraviti dokončno revizijo dogodkovnosti XX. stoletja in nihče drug. Na tem mestu se strinjam z postmodernističnimi zgodovinarji, ki zavračajo "metanaracije", ki so po njihovem v resnici "meganaracije". Vse mega strukture pa so v svojem bistvu totalitarne. Je pa tudi res, da je postmodernistična zgodovina prehitro opravila operacijo "del ali celota". Vzporedno z zgodovinarji morajo tudi umetnostni zgodovinarji opraviti revizijo XX. stoletja s podobnimi izhodišči. 

 

Največja težava ni v razumevanju poklica zgodovinar ali zgodovinske metode, temveč v tem, da namesto poteka revizije zgodovine poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine. Česa podobnega ni bilo še nikoli v zgodovinopisju. Spomini in njihovi pričevalci so največkrat mobilizacijski aparat (beri: topovska hrana), namenjen najslabšim ideološkim namenom. Kje je tukaj zavezanost k zgodovinski distanci? Zgodovina so predvsem dokumenti in arhivi. Seveda so pomebni tudi oralni viri, ki z metodo intervjuja dodajo še svoj pogled na določen dogodek. Ampak ta je namenjen le za strokovno uporabo. Vse ostalo je narcisističen medijski diletantizem.

 

Rad se ponavljam: Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam poklanjajo svoje vesele ideološko-religiozne hipoteze na pretekle dogodke, ko pa je na oblasti levi komisariat, ima okrog sebe razporejene filozofe z identičnim opisom del in nalog. 

 

Pred nami se je izoblikovalo enaindvajset let XXI. stoletja, sestavljenih iz vsote pomembnih odločitev preteklega stoletja. Prepolna so prepleta vzrokov in posledic. To ni vprašanje postmodernistične zgodovine, to kar gledamo, ni najnovejši barok, podoben historičnem baroku, ko je bil ves umetniški izraz podrejen katoliški protireformaciji (beri: katoliškem antikomunizmu).

 

V svetu umetnosti in znanosti se oblikujejo strateške aplikacije. To je bistevno! Vsaj zame. Česa se bomo spominjali in kaj bodo iz spomina nasilno izločili. Ne pozabimo na Bulgakova: Rokopisi ne gorijo!

 

Spominjanje in zaznavanje: Sam menim, da gre za logično nadaljevanje tistega, kar so na prehodu iz XIX. v XX. stoletje odpirale modernistične, industrijske rešitve druge generacije, še prej pa razsvetljenske projekcije. Ravno teh ne smemo prepustiti ideološki in religizoni razgradnji. Je pa tudi res, da svet po virusu ne more biti oblikovan le na gladkih modernističnih in postmodernističnih površinah / ruševinah. 

 

Še dobro, da postaja "modernizem" skupno izročilo za nastopajoča stoletja. Če pa se bo zgodilo, česar si ne želimo, da bodo religiozne avtoritete s pomočjo ideoloških odločevalcev poskušale razgradili tradicijo modernizma, potem ne želim več biti na tem svetu. Navkljub prehajanju iz enega v drugi čas obstaja v ideologijah kar nekaj stalnic: Špekulativne funkcije povečujejo diktaturo špekulacij! Tudi špekulacij z zgodovinsko znanostjo. Poleg tega je potrebno takoj demontirati vsiljen red, s katerim so vulgarno izrabili Covid krizo za svoje "demonske" namene. Beseda "demonsko" je uporabljena za potrebe ekspresije. Korupcija je ena od poslovalnic nacionalizma! Vsi vemo, da Covid virus ni sprožilec krize, ampak njen sestavni del.

 

 

Foto: Dunja Zupančič

 

 

Živimo v samoprevari, če menimo, da se bo proces razpada sam od sebe zaustavil. Arhivom moramo omogočiti življenje! Da jih ne bi slučajno uničili. Je pa res, da je globina edina prostorska zavezanost, ki se je bojimo. Zgodovinska resničnost je neskončna globina, je rekel Max Weber; strah pa je primarno čustvo in je konstitutivni element skupnosti. Naj živijo zgodovinska revizija, zgodovinska znanost in arhivi! Če pa ideologi slučajno mislijo, da jim bodo spremembe materialnih okoliščin (helikopterski kapital) omogočile kupiti zgodovinsko interpretacijo v njihovo korist, se zelo motijo. Umetnost in posledično kultura je tista, ki interpretira emotivno intelektualna stanja sveta. Vedno je bilo tako in vedno bo.

 

Vrnimo se nazaj v umetnost! Roj zgodovinskih procesov in umetniških odločitev: V svojem bistvu je "visoki modernizem" raziskovanje sveta pete industrijske generacije. Pred devetnajstim stoletjem se množice niso dnevno srečevale z umetnostjo, danes se z njo srečujejo, če ne drugače, z medijskimi predstavitvami, bodisi tiskanimi ali elektronsko posredovanimi informacijami. Množice so se prvič zavedle pomena umetnosti šele v XIX. stoletju in to prek plakatov, ki so napovedovali umetniške dogodke. Ravno plakati so s svojim eksperimentalnim oblikovanjem na ulici vzpostavili zavest o modernosti.

 

Niz mojih vprašanj svetu: Ali mora biti domovina res določena z mejo samo zato, da bi imela pod nadzorm kulturno zakonodajo? Ali ni tako, da trenutek spremembe nastopi, ko s pospešenim gibanjem razumemo pozicijo našega telesa v odnosu do časa? Ste opazili, kako postopoma izginjajo z ekranov mednarodne inštitucije, kot je recimo UNESCO. Kako je za čisto vse postala naš sogovornik nacionalna država s svojim virusnim nacionalizmom vred. Od nekdaj sem oboževal Združene narode, pa naj se sliši še tako naivno.

 

Vsi smo bitja, podvrežena zgodovinskim procesom. Toda kar nas dela presežne, je tudi to, da smo bitja, ki se ogledujemo in prepoznavamo v zgodovinskih časih. Problem postmodernistične zgodovine je v art/ikulaciji pomenov. Zgodovinarji in zgodovinarke bi morali biti prvi, ki bi zahtevali zaščito svojega poklica. In če je kaj, je ravno zgodovinska znanost ogrožena. Zgodovinarska navzkrižja (konflikt hipotez) niso nič manj pomembna od ubranosti (sprejetih zgodovinskih tez).

 

V letih 2018 in 2019 so v reviji Leonardo (MIT Press) posvetili postgravitacijski umetenosti generalne vsebine. Upam, da ne bo umetnostna zgodovina pozabila tega momenta. Od osebnega pogleda se obračam v skupnega; vse je pripravljeno za združevanje umetniškega z znanstvenim, mi sporoča uredništvo revije Leonardo iz Bostona. Vzročni mehanizmi kompleksnih dejavnosti so se že sprožili!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.922
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.701
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.514
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.590
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.311
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.031
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 800
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 774
09/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.453
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 598