Komentar

Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!

Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem Leningradu (danes Sankt Peterburg). Njen avtor je Benedikt Livšic, naslov pa Enoinpoloki strelec. Čeprav jo je avtor v podnaslovu poimenoval kot teoretsko, je knjiga kot zvrst posebne vrste roman o izjemni generaciji umetnikov in umetnic.

04.12.2021 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Benedikt Livšic   avantgarda   Enoinpoloki strelec   Leningrad   David in Vladimir Burljuk   Osip Mendelštam   Vladimir Majakovski   Anton Ažbe  

Vsi časi poznajo pse čuvaje, ki varujejo dober okus. Njihovih imen pa se nihče več ne spomni.

Zgodovina umetnosti ni premočrtna pripoved, ampak mnogostranična prizma, v kateri gledamo lome umetniške svetlobe skozi umetnikovo doživljanje svobode. Umetniški skupini sta si surovo stali ena nasproti drugi. Prva je zastopala kubistično ploskovnost in zamaknjeno perspektivičnost, druga pa slikarstvo, slikano z oslovskim repom. Ni minilo leto dni, ko se je pojavila še tretja nevarna skupina, ki je zastopala pravoverni futuristični izraz, vpila je: "Požrli bomo praznino!" Vsi so imeli skupni imenovalec, želeli so prekiniti vse vezi s tradicijo. Želeli so osvoboditi pesniški (umetniški) material od vseh (pravopisnih) zakonitosti.

 

Čez dvajset let je njihova konfliktnost postala nesmiselna. Eni in drugi so postali žrtve brutalnih filistrov, ki so izvajali zločinske ukaze komunističnih mikrobov. Nasilno so jih umaknili iz javnega življenja, nekateri med njimi iz Lefa (Leva fronta) so naredili samomor, druge so izganali v taborišča (akmeiste), tretje pa so izobčili v anonimnost (konstruktiviste in suprematiste).

 

Res je, da se skupine med seboj niso prenašale. Še huje, podcenjevale so se do obisti, bile so ljubosumne ena na drugo, a so imele istočasno zavest, da so del enkratnega duha časa. Njihov izraz je dejansko postal pomembno gibalo planetarne umetnosti. Zavedali so se prelomnosti I. svetovne vojne in Oktobrske revolucije. In to neodvisno od tega, ali so imele pozitiven ali negativen predznak do nje. Pred Oktobrsko revolucijo se je odigrala še ena, mogoče celo daljnosežnejša revolucija. Umetnostna revolucija! 

 

 

Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo "teoretično knjigo" že leta 1933. Izšla je v Leningradu (danes Sankt Peterburg). Njen avtor je Benedikt Livšic, njen naslov pa Enoinpoloki strelec. Pred kratkim je prvič izšla na Balkanu v Beogradu. Na dah sem jo prebral med covid boleznijo, iz katere sem izšel brez večjih posledic. Zaenkrat mi kaže dobro, saj te dni z zanosom zaključujem najnovejšo predstavo.

 

Vstopimo v poročilo o knjigi, ki zgodovini dogodke izpred stodesetih let. Čeprav jo je avtor v podnaslovu poimenoval kot teoretsko, je knjiga kot zvrst posebne vrste roman o izjemni generaciji umetnikov in umetnic. Kdo bi si takrat mislil, da bodo nosilci in nosilke tako pomembne in junaške estetike že čez dvajset let tako ostudno pokončani. Njen avtor, pesnik Benedikt Livšic, je bil neposredni udeleženec avantgardnih gibanj že od samega začetka, od leta 1907, ko se je povezal z bratoma Davidom in Vladimirjem Burljukom. Aktivno je sodeloval v prelomnem letu 1913 s pesnikoma Vladimirjem Majakovskim in Osipom Mandelštamom. V letih 1920-1925 je bil v navezi z vsemi ključnimi akaterji literarne in vizualne scene, o katerih sem vam že večkrat poročal. 

 

Leta 1938 so Livšica v gulagu pokončali komunisti. Čeprav ga je ustrelil eksekucijski vod, so gnusi v mrliški list lažnivo zapisali, da je umrl zaradi srčne kapi. Benedikt Livšic je bil pesnik in prevajalec, s svojo umetnostjo je bil usmerjen v pariški pesniški bazen, oboževal je Rimbauda. Oboževal je tudi slikarko Aleksandro Ekster, ki je preživljala velik del svojega časa v pariški umetniški skupnosti. Prinašala mu je najnovejše novice iz Pariza. Spoznala ga je tudi z bratoma Burljuk.

 

Benedikt Lištvic je ob prvem srečanju - in že smo v teoretskih spominih - vprašal Davida Davidoviča Burljuka:

 

 

"Ali poznate Hlebnikova?"

 

Burljuk mu je odgovoril: "Seveda ga poznam, oči ima kot Turnerjeva pokrajina."

 

 

Naj takoj povem, da je to zame najlepši opis oči v svetovni literaturi. To je bil svet umetnic in umetnikov, kjer se je vse nanašalo na umetnost. To je bil čas, ko so bili umetniki drug drugemu totemi. To je bila umetnost, ki je umetnika okužila z umetnostjo. To je bila junaška umetnost, v kateri so umetniki doživljali barvne tube kot visokokalibrske metke.

 

Enoinpoloki strelec se začne z novo filozofijo v umetnosti, z letom 1907, ko sta David in Vladimir Burljuk pripravljala razstavo s kuboploskovnimi, kasnejšimi kubofuturističnimi slikami. Razstava z naslovom "Karin fant" je bila odprta v Kijevu. David in Vladimir sta bila rojena v kraju Riabuškin (danes Lebedin, Ukrajina) v družini, ki je oboževala umetnost in umetnost življenja. Oče in mati sta poleg njiju imela še tri hčere in sina. Tudi njun brat Nikolaj je bil umetnik, pesnik. Ena od sester pa se je zaradi ljubezni do bodočega soproga odrekla svojemu velikemu talentu. Če obstaja protomodel skladne družine, je to bila zagotovo družina Burljuk. Oče in mati sta sicer oboževala drugačno umetnost. Rada sta imela Rubensovo obilje. Ko ju je oče včasih gledal pri slikanju, je resno dvomil, ali je sploh bilo smiselno, da ju je poslal na visoke šole, saj sta se po njegovem mnenju obnašala kot mazača. Čeprav ju je imel nadvse rad, je težko prenašal njuna umetniška dela, na katerih je bilo po navadi oko sredi ušesa. Oče se je bal, da ne bo postalo to, kar otroka imenujeta kubizem, sramota za vso družino.

 

Ko je od Davida dobil v dar krajinsko sliko, namenjeno okrasitvi njegove delovne sobe, je spoznal, da šolanje ni bilo zaman. Ko sta čez dve leti David in Vladimir preimenovala svojo umetnost v kubofuturistično, v kateri je prevladovala zakonitost zamaknjene konstrukcije, sta že imela vso očetovo podporo. Pri materi Ljudmili podpora ni bila nikoli pod vprašajem.

  

Digresija: Slikar in pedagog Anton Ažbe je občudoval svojega študenta Davida. Zanj je leta 1904 izjavil, da je "čudovit divji stepski konj". Konec digresije.

 

Knjiga se po prvem poglavju, ki je namenjen bratoma Burljuk in njuni skupini Gileja, v drugem poglavju posveti Mihailu Larionovu in Nataliji Gončarovi, ki sta  skupaj s Kazimirjem Malevičem in Vladimirjem Tatlinom vzpostavila briljantno skupino Oslovski rep. Ne znate si predstavljati, kakšen škandal je sprožila njuna umetnost zaradi slike, ki je bila dejansko naslikana z oslovskim repom. Vse se je treslo kot med potresom. Dogodek-razstava Oslovski rep je bila po medijski rekaciji skoraj enaka začetku I. svetovne vojne ali Oktobrski revoluciji. Larionov in Gončarova sta se v celoti posvetila lučizmu. Poleg tega pa Livšic v drugem poglavju natančno popiše dve nasprotujoči si predavanji na moskovski Politehniki, ki ju danes razumemo kot prelomni. To, kar ju povezuje, je, da se je večina prisotnih na obeh predavanjih strinjala, "da ni bolj ogabne umetnosti od tiste, ki suženjsko posnema naravo". Istočasno pa se sklicuje na homersko objektivnost. Seveda si ni težko predstavljati, kako so tradicionalisti s peno na ustih branili svojo "veliko umetnost". S postulati "zdravega razuma" so branili mimezis.

 

Že v naslednjem poglavju z naslovom Medved Benedikt Lišvic izgovarja Mandelštamove verze: "O beseda, v glasbo se povrni". Ribnik sodnikov: V četrtem poglavju opiše tisto, kar me je za vse življenje povezalo z umetnostjo. Tudi sam bi z veseljem podpisal deklaracijo z naslovom Klofuta družbenemu okusu. V njej sem kot mladostnik prepoznal fenomen borbene apolitičnosti; izgini ideološko in grdo. Razbij se na drobcene koščke, v prah. Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno! Svet potrebuje umetnost in znanost, ki bosta na novo formulirali svet. O, kako lepa je besedna zveza formula višjega reda! Vsi časi poznajo pse čuvaje, ki varujejo dober okus. Njihovih imen pa se nihče več ne spomni. 

 

Peto poglavje: Prvi nastop besedotvorcev.

 

Šesto poglavje: Leto 1913.

 

Sedmo poglavje: Mi in Zahod.

 

Osmo poglavje: "Potepuški pes" in literarni saloni.

 

Deveto poglavje: 1914.

 

 

V tistem času je vladal v svetu umetnosti med Kijevom, Sankt Peterburgom in Moskvo genialno organiziran kaos. Vsa ta nasprotujoča si umetniška dela so postala remek dela svetovne umetnosti. David Burljuk je umrl leta 1967 v New Yorku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
5
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
18
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno
10
21.12.2021 21:00
Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.700
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.446
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.656
04/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.711
05/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.190
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.120
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 790
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 417