Komentar

Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.

Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske umetnosti, komunist, kolumnist, anarhist in istočasno rimokatolik. Kmalu po rojstvu v Bologni se je njegova družina preselila v Idrijo, kjer je preživel pomembna leta svoja otroštva. Idrijčani bi morali biti zelo ponosni na to dejstvo, da se je tako globinsko artikuliran umetnik oblikoval v njihovem živo-srebrnem mestecu.

16.01.2022 01:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Pier Paolo Pasolini   film   umetnost   Vrhnika   Idrija   Sveti Pavel   Vatikan

Družbo Pasolini objokuje, obenem pa ji grozi. Kar pa je najpomembneje, odpušča ji! Na tej točki je Pasolini kristjan.

Preliv med dvema kadroma. Potrjujem, vsi smo v nevarnosti. Pier Paolo Pasolini je bil antiteist, zagotovo eden najradikalnejših, kar jih poznam. A kljub vsemu je naredil čisto vse, da bi prepoznal "absolut" v svojem filmskem projekcijskem snopu. Bil je prepoln lepih blodenj o bogu. Njegova modernistična nervoza ga je dnevno obsedala. Prav sram me je, citirati ga. Težko si predstavljate, do kakšnih razsežnosti ga je gonila obsesivna nervoza.

 

Njegovo umetniško delo sem spoznal v mladosti prek njegovih filmov. V lokalnem kinu na Vrhniki so nam ob torkih vrteli filmske mojstrovine in bodoče klasike. V kino gledališču je prav posebno mesto pripadalo Pieru Paolu Pasoliniju. Po zaključku projekcije so nam različni poznavalci filmske umetnosti predstavili nekaj ključnih misli o filmu večera. Takšni časi so bili to.

 

Preliv med kadroma. Te dni sem med gledališkimi vajami počival tako, da sem prebiral knjige v bližnjem antikvarjatu, ki se je nahajal v bližini lokacije, kjer smo imeli vaje. Med drugimi sem si podaril Pasolinijevo knjigo z naslovom Vsi smo v nevarnosti, prepolno religiozne in filmske abstrakcije. Knjiga je tako postala izhodišče mojega današnjega komentarja. V njej je več kot vidna Pasolinijeva konceptualna zrelost, in to od prvega dne, ko je začel pisati poezijo v lokalnem furlanskem narečju.

 

Težko bi za Pasolinijevo umetnost rekli, da je bogoiskateljska. Prej bi lahko rekli, da jo goni spolna strast. Posledično pa jo pospešuje ideološka analiza. Lahko bi rekli, da ga vzburja religiozno drgnjenje. Pasolini je usmeril svoj filmski jezik v posebne vrste dikcijo. Svoja premišljevanja je naslovil Luteranska pisma. Osrednji del knjige Vsi smo v nevarnosti je posvečen projektu za film o Svetem Pavlu.

 

Dolg preliv med kadroma. Osvobodi (se) tistega, ki te je prišel pokončati. Vsi smo v nevarnosti. Pasolini prevaja mite v sodobne strukture. Pavel sredi pariške avenije zasliši božjo besedo. V Barceloni je že nemočen. Spreobrnjen se umakne v puščavo. V knjigi beremo scenarij za film o človeku Pavlu. Beremo literaturo v obliki scenarija, ki si ne želi, da bi bil posneta. To pa je že upoštevnja vredna umetniška pozicija. Kristusova konceptualizacija osvetli vse njegove učence. Še posebej Savla / Pavla. Preklinjajoča usta niso le usta. So tudi odprtina užitka. Govora!

 

Pojdite z mirom. Preliv. Pasolini z literaturo uveljavlja filmske kadre. Za molitev ne potrebuje hrama. Sam sebi je oltar bolečine. Poklekne in že je sredi želje, izoblikovane iz seksualne nujnosti. Množice imajo veliko raje slast od pobožnosti, pravi sveti Pavel. Ob njem se zbirajo ponižani, sužnji, črnci in intelektualci. Predvsem pa mladina. Zbrano ga poslušajo. Nahajajo se v sobi manjšega hotela v New Yorku. Sveti Pavel ima odprto srce za izobražene in etične. Uči jih ponižnosti. Uči jih mučeništva – in to v New Yorku. Na nekem drugem mestu poslušamo fantastične umetnike ter fašistične zločince. Vse je prepleteno. Verska strast obseda apostole. Tudi svetega Pavla. Spreminja jo v ideološko strast. Trpi s troedinim.

 

V romanu-scenariju je prisotna ena sama kaotičnost, prepolna epizodičnosti. Sveti Pavel na začetku scenarija živi meščansko življenje. V svojem bistvu je pariški farizej. Potem sledi opis opisa. Sesuva moralizem. Pretvarjanje. Umetnik-pesnik-režiser napada zlo samo. Pasolini je v tistem času predlagal celo ukinitev šol in televizje. Menil je, da je to edina pot, da se zavemo nevarnosti, ki jo prinaša negativna plat ideologizacije.

 

Ponoven preliv. Sprašuje se, le zakaj materializirati umetnino, če pa jo lahko sanjamo? Televizjo in šolo enači z državo. Sveti Pavel je Kristusov medij, ki se zaveda svoje začasnosti in nedokončanosti. Pier Paolo Pasolini se na poseben način istoveti s svetim Pavlom. Podobno kot dramska tekstura Svinjak postane s časom film Teorema scenarij za film o Svetem Pavlu posebne vrste literartura. Pasolini mite umešča v sedanji čas. Umetniške sklope z očmi bralca prevaja v druge umetniške zvrsti. Z metodo - prevrednotenja. V nepopolnem prepozna možen obstoj smiselnosti. Nenehno odpira različne dramaturške situacije, ki postanejo nosilke novih in novih zapletov. V slabih literarnih in filmskih zvrsteh prepozna možnost doživljanja bibličnih razsežnosti. Uživa v tem, ko se istoveti s slabimi filmi in še slabšo literaturo. V bistvu beremo v njegovi literaturi priprave na snemanje filma. Priprava na materializacijo pesmi postane že sama po sebi oblika pesmi. Fragmentarnost, ki s svojo kaotičnostjo dobiva obrise poezije. Tako kot dobimo občutek nedokončanega filma. To je priprava na film. Raziskava. S tem dobimo posebno umetniško zvrst: Nedokončan roman. Filmski torzo, ki se nenehno samonanaša in sprevrača.

 

Zatemnitev. Scenarij za film objavi kot posebno literano zvrst. Po obliki je scenarij, a je istočasno več kot scenarij in več kot literatura. Je meta stanje-scenarija. Rad se ponavljam: Beremo bodoči film, ki ne bo nikoli posnet. Pasolini raziskuje intertekstualnost. Prenos pomena. Filmar ohranja sam sebe v literarni obliki. Pasolini je menil, da je ta oblika zanj idealna. Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.

 

Nenehno je stal na prižnici. Njegovi filmi so branje poblaznelih pridig. Vsaka njegova pridiga pa je poezija. Sam pravi, da ni pozije brez škandala. Škandal pa pomeni nemoralno dejanje. Pasolini je oboževal nemoralnost. Zelo nenavdano pa je to, da so film Muke po Mateju v Vatikanu uvrstili med sto najboljših filmov XX. stoletja. Že vedo, kaj delajo! Pridige in poslanice. Sveti Pavel je predvsem literat, avtor štirinajstih knjig. V njih opisuje modele organiziranja sveta. Pasolini pa je pesnik, rojen, da škandalizira svet. Pasolini pravi, da je poezija sestra vere in sestrična filma.

 

Naj mi bralec oprosti, ker se neumno sprašujem, kdo bi bil danes sveti Pavel? Tisti, ki oblikuje odlično organizacijo. Projekt za film o Svetem Pavlu je literarna konceptualizacija snemanja filma brez kamere. Pasolini si neskončno želi slediti avtentični Pavlovi misli. S Pavlom želi sprožiti Pavlovo aktualnost.

 

Zadnji preliv. Vsebina umetnine Pavel je novoveški konformizem. Družbo Pasolini objokuje, obenem pa ji grozi. Kar pa je najpomembneje, odpušča ji! Na tej točki je Pasolini kristjan. Živeti v središču sveta in istočasno živeti razpršen v absolutu. Dejstvo je, da je Pasolini vedno na strani tistih, ki so šibki, potlačeni, mučeni in zasmehovani. Pasolini je Pavel! Še raje pa bi bil Kristus.

 

Odjavna špica.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.650
02/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.740
03/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.382
04/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.390
05/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.106
06/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.569
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 950
08/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 657
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 854
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.697