Razkrivamo

Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom

Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi omogočile bi masovni napad, invazijo na Ukrajino. Ruska armada v tem prostoru že izvaja vaje s pravo municijo, pred dnevi so Rusi izvedli obsežen kibernetični napad na svojo zahodno sosedo. Po nekaterih podatkih je Rusija začela z umikom dela svojega diplomatskega osebja iz Kijeva. Invazijo rusko vodstvo sicer še vedno vztrajno zanika, kar pa je razlog za dodatno zaskrbljenost. Vse, kar je Kremelj v preteklosti običajno zanikal, je bilo namreč res ...

21.01.2022 02:57
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   invazija   Kijev   EU   NATO   Putin   Biden   vojna   Nemčija

Obdobje stabilnosti na evropskih tleh je končano.

Aprila 2021 sem na portalu+ ob podobnem kopičenju ruskih čet ob ukrajinskih mejah, kot smo mu priča v zadnjih tednih, zapisal, da čeprav izgleda vse skupaj alarmantno, pa to ne pomeni nujno uvoda v ruski napad na Ukrajino. Pravzaprav sem v lanskem prispevku zaključil, da nevarnosti invazije niti ni (bilo), čeprav nisem izključil možnosti, da bo z ruske strani v prihodnje prišlo do ponovne zaostritve. Tokrat, v drugi polovici januarja 2022, moram žal zapisati, da nadaljnja ruska agresija na Ukrajino ni samo možna, ampak je tudi vse bližja oziroma vse bolj verjetna. Takšnih napetosti v Evropi ni bilo že vse od vrhunca hladne vojne pred šestdesetimi leti! Če se spomnite, je Rusija leta 2014 vojaško posredovala v Ukrajini zaradi njenega sporazuma o sodelovanju z Evropsko unijo; tokrat pa se je Rusija zapičila v prizadevanja Ukrajine - in še kakšne njej sosednje države -, da se reši njenega pritiska z vključitvijo v obrambno zavezništvo NATO.

 

Rusija tokrat ne kopiči čet le na svoji meji z Ukrajino, ampak tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za mnogo večje sile kot pred letom dni! Omogočile bi masovni napad. Ruska armada v tem prostoru že izvaja vaje s pravo municijo. Pred dnevi so Rusi tudi že izvedli obsežen kibernetični napad na svojo zahodno sosedo Ukrajno. Po nekaterih podatkih je Rusija začela z umikom dela svojega diplomatskega osebja iz Kijeva.

 

 

Ruske sile bi morale v nekaj dneh zavzeti vsa strateško pomembna vozlišča v Ukrajini, če bi želeli preprečiti dolgotrajni, gverilski vojni, ki si jo Putin zagotovo ne želi.

 

 

Pobuda je vseskozi v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vse to je seveda lahko tudi le v smislu nadaljnjega pritiska na sosednjo državo in ne kot uvod v dejanski napad. Invazijo rusko vodstvo sicer vztrajno zanika, kar je razlog za dodatno zaskrbljenost. Vse. kar je Kremelj v preteklosti običajno zanikal, je bilo namreč res ...

 

 

Putin bi rad izkoristil priložnost

 

S svojimi nerealnimi in ultimativnimi zahtevami, skreganimi z obstoječo mednarodno ureditvijo do ZDA, zveze NATO in nenazadnje do same Ukrajine, se je ruski predsednik spravil v položaj, ko si bo težko rešil obraz brez nadaljnjega takšnega ali drugačnega vojaškega posega v Ukrajini. Zahod mu sicer ponuja pogajanja o sprejemu ukrepov za krepitev zaupanja, transparentnosti, nadzora nad oborožitvijo ali prepoved njenega nameščanja vzdolž ruske zahodne meje, ki pa bi seveda zavezovali obe strani. To pa seveda ne prinaša ukrajinske odpovedi suverenosti in samoodločbi oziroma podreditve Ukrajine in še katere države, kar je cilj ruskega predsednika. Kako resen je položaj, da Rusija to doseže z vojno, priča tudi mrzlično delovanje ameriške diplomacije v teh dneh.

 

Putin se zaveda, da Zahod v vojno z njo zaradi Ukrajine ne bo šel. Ameriški predsednik Biden je bil o tem zelo jasen. Skupaj z zaveznicami je v primeru nadaljnje ruske agresije resda zagrozil s hudimi ekonomskimi posledicami, vendar je vprašanje, če bodo tovrstna svarila zalegla. Za nameček je Biden še dokaj nesrečno dodal, da v primeru manjšega vpada reakcija ne bo tako huda. Putinu je tudi jasno, da položaj ameriškega predsednika tako navznoter kot navzven ni najboljši. Njegovi stranki na letošnjih vmesnih kongresnih (parlamentarnih) volitvah kaže slabo. Kakšnega pretiranega zaupanja v odnosu z evropskimi zaveznicami mu tudi ni uspelo obnoviti. Članice Nata in EU v primeru Ukrajine tudi niso zgled kakšne 100% enotnosti.

 

 

Kaj se dogaja v Putinovi glavi? Invazija na Ukrajino v tem trenutku je zaradi mednarodnih okoliščin za ruskega avtokrata relativno manj tvegana kot denimo lani.

 

Putin najbrž računa, da posledično na koncu zaradi tega tudi ekonomske sankcije ne bodo tako hude, kot se zdijo v tem trenutku. Evropsko enotnost lahko dodatno omaja z omejitvami ali prekinitvami dobav zemeljskega plina. Skratka, trenutek za pokoritev Ukrajine in drugih sosednjih držav bi bil lahko v njegovih očeh kar pravi.

 

 

Zgodovinska vloga Nemčije

 

Karakteristični je primer Nemčije. S sprejemom izgradnje dodatnega plinovoda pod Baltskim morjem (Nord Stream 2) Rusiji omogoča, da iz tranzita ruskega plina v Evropo izloči Ukrajino in ji s tem povzroči veliko ekonomsko škodo in jo tako oslabi. Nemčija doslej ni zavzela jasnega stališča, kakšna bo usoda plinovoda v primeru nadaljnje ruske agresije. Je pa dala vedeti, da med sankcijami v tem primeru ne vidi izločitev Rusije iz sistema Swift, tj. medbančnega plačilnega sistema. Nemčija tudi ne odobrava, da bi članice Nata in EU z dobavami defanzivnega orožja krepile vojaško obrambno moč Ukrajine. S tem v zvezi se zastavlja vprašanje, zakaj so se britanska vojaška transportna letala, ki so pred dnevi v Ukrajino tovorila obrambno protitankovsko orožje, izognile nemškemu (in nizozemskemu) zračnemu prostoru.

 

Ustvarja se občutek, kot da so v Nemčiji nekateri bolj kot glede ruske agresije zaskrbljeni, da bi se ji Ukrajina upirala. Enako, da so Rusiji že priznali interesno sfero, ne glede na drugačne izjave, ki prihajajo iz vrst Nata in EU. Ta prizanesljivost do ruskega početja niti ni tako presenetljiva, če upoštevamo, da je kar nekaj nekdanjih pa še vedno vplivnih nemških (in tudi avstrijskih) politikov na visokih funkcijah v ruskih državnih podjetjih ali institutih na čelu z nekdanjim kanclerjem, socialdemokratom Gerhardom Schroederjem. Govora je o t.i. schroederizaciji Evrope, ruskem kupovanju naklonjenosti evropskih pomembnežev na razne načine. Pri nekaterih nekdanjih predsednikih vlad in ministrih so to namestitve na bogato plačana mesta v upravnih odborih, pri kakšnem državnem tožilcu pa naj bi bila dovolj že nekajdnevna brezplačna namestitev v prestižnem moskovskem hotelu in gratis vstopnica za Bolšoj teater.

 

 

Vojna lahko Putina drago stane - doma

 

Karte so torej povsem v rokah ruskega predsednika. Na ukrajinskih mejah ima ta trenutek dovolj sil za karkoli. Ali jih bo tudi izkoristil za frontalni napad, ve samo on. Provokacije, incidenta kot neposrednega povoda za vojaško operacijo ni težko inscenirati. Še enkrat pa bo vendarle moral pretehtati tako reakcije v tujini kot doma. Slednje nemara celo bolj. Na presenečenje tokrat ne more računati. Čeprav bi še vedno šlo za spopad velikana s palčkom, pa je tokrat slednji vendarle bolje oborožen. Če ruska vojska v nekaj dneh ne zasede večine Ukrajine, se stvar lahko zavleče. Pri tem se mora kremeljski vladar zavedati, da Rusija ne bo le deležna ekonomskih sankcij, ampak da bodo nekatere države nudile Ukrajini ekonomsko pomoč in da ji bodo nekatere priskočile na pomoč tudi z dobavami orožja (za enkrat so to ZDA, Kanada in Združeno kraljestvo).

 

 

Kljub večjim pošiljkam orožja v Ukrajino v zadnjih tednih in dneh je razmerje moči še vedno krepko v korist Rusije.

 

 

Odločen in dolgotrajni ukrajinski odpor bi tudi pomenil, da se v Rusijo začnejo vračati krste. Vojne pa si, kot sem zapisal nedavno, tudi ruski narod ne želi. In to ruskemu predsedniku ni neznano. Dopustiti je torej treba tudi nekaj možnosti, da se na koncu zadovolji z nadaljevanjem status quo. Dosegel je pogovore z Američani in tudi to, da je ukrajinsko članstvo v Natu oddaljeno kot še nikoli. Ukrajino in druge pa bo lahko še naprej destabiliziral, kadar se mu bo zahotelo.

 

Obdobje stabilnosti na evropskih tleh je končano. Evropski uniji se - z ukrajinskimi begunci* ali brez njih -, če takoj ne strne svojih vrst, dvigne svoj glas in okrepi svoje obrambe, ne piše najbolje.

 

____________________

* Ruska invazija na Ukrajino bi lahko vsaj teoretično proti Evropski uniji pognala več milijonov beguncev, kajti Ukrajina meji na štiri članice EU. Kaj bi to pomenilo za EU, si lahko predstavljamo - šlo bi za enega najbolj črnih scenarijev, ki si jih lahko zamislimo. Če Putin želi oslabiti ali celo razstaviti EU, potem je napad na Ukrajino zanj genialna rešitev (op. uredn.).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
5
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.653
02/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.743
03/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.387
04/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.390
05/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.110
06/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.569
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 952
08/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 730
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 854
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.698