Komentar

Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT

Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne prihodke. Igralniško-zabaviščni turizem je bil slovenski premium turistični produkt. Sploh novogoriška družba HIT. Politiki so se lepili na denar igralništva. Sponzorstva, vlaganja v lokalna skupnost, donacije … HIT se je kljub vsemu večinoma obnašal odgovorno. Ne glede na trenutno politično strukturo. Bil pa je tudi tarča političnih, osebnih in poslovnih manipulacij, ki pa niso predmet današnje obravnave. V kontekstvu nedeljskih volitev je zagotovo zelo zanimivo, da se na temo igralništva takorekoč ni spregovorilo niti besede ...

21.04.2022 19:51
Piše: Tilen Majnardi
Ključne besede:   HIT   igralništvo   Nova Gorica   Novomatic   turizem   Slovenija   gospodarstvo

Foto: HIT, d.d.

Glede na invazivno politiko avstrijskega Novomatica pa je zaskrbljujoče dejstvo, da HIT kljub splošni, pokoronski visoki rasti slovenskega gospodarstva, posebej turističnega segmenta, na področju igralništva še vedno stagnira.

Bistvo je, da je Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Novi Gorici vzpostavila izredno konkurenčen, celo globalni igralniško-zabaviščni produkt. Hoteli, igralništvo, turizem. HIT. Delniška družba, ki je komaj preživela dolga leta političnega mrcvarjenja, nerazumevanja "Ljubljane", nastavljanja ubogljivih, a nesposobnih kadrov, pa potem še dve leti covida ... Danes je družba HIT dobesedno zadnji ostanek slovenske igralniške industrije, kajti "olupke" slovenskega igralništva oziroma tistega, kar je od njega še ostalo, pod normalno ceno pobira avstrijska družba Novomatic, ki je pokupila tudi praktično že vse igralne salone v Sloveniji. Ni skrivnost, da si Avstrijci ogledujejo tudi HIT, ki pa glede na zakonodajo in lastništvo lokalne skupnosti vseeno ne bo tako lahek plen.

 

Ključno strateško vprašanje naslednjega vladnega mandata je torej, ali bo država uporabila družbo HIT za razvoj, ali pa bo podlegla osebnim interesom posameznikov, ki tako levim kot desnim zdaj prodajajo novogoriško igralniško podjetje Novomaticu za en evro, če prevzame vse njegove dolgove. V bistvu je najslabša rešitev nadaljnja stagnacija, nadaljevanje trenutne brezidejnosti. Poleg tega se trenutna lokalna skupnost poskuša izviti iz odvisnosti od igralniških prihodkov, zato nekih posebnih razvojnih idej ali interesov glede igralništva nima.

 

Skupina HIT se je do leta 2008 počasi približevala prihodkom v višini 300 milijonov evrov (za primerjavo: leta 2020 niso dosegli niti 100 milijonov). Bila je steber lokalnega, tudi slovenskega gospodarstva. Odgovoren del gospodarstva, določene negativne elemente svojega poslovanja je v skladu z neko nenapisano družbeno pogodbo omejevala, plačevala, kompenzirala. V nasprotju s strategijami Republike Slovenije, ki so igralniško-zabaviščni turizem opredeljevale kot dodatek, del celovite turistične ponudbe, ki ne povzroča negativnih učinkov, se je slovensko igralništvo razvilo v bifejski turizem lokalcev, ki ima največje negativne učinke. Dnevno obiskovanje igralnih salonov s strani lokalnega prebivalstva na področjih, ki nimajo omembe vredne zveze s turizmom, je namreč tisto, kar je nabolj škodljivo in povzroča največje stroške in negativne posledice.

 

Za razkroj resnega zabaviščnega turizma so odgovorni vsi vladajoči v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih; levi in desni, ki so brez resnih analiz podeljevali koncesije za igralne salone svojim prijateljem, sorodnikom in financerjem kampanj.

 

 

Igralništvo kot zlato jajce

 

Državna družba HIT, v delnem solastništvu lokalne skupnosti, deluje v zakonodajnem sistemu, ki v osnovi izvira iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub različnim državnim strategijam, ki na načelni ravni ves čas poudarjajo nadgradnjo klasičnega igralniškega produkta z raznovrstno turistično ponudbo, ki bo dodala atraktivnost in dodano vrednost samemu igralništvu, v praksi zakonodaja te turistične nadgradnje ne spodbuja. Država, predvsem pa pristojno ministrstvo za finance, deloma pa tudi lokalna skupnost, namreč v igralništvu vidi le nekakšen vzporedni davčni sistem za zadovoljevanje svojih javno-finančnih potreb.

 

Druga značilnost igralniške dejavnosti - in pri tem v veliki meri družbe HIT, ki je pri razvoju igralništva orala ledino - je, da je nekako odmaknjena od osnovnega zanimanja politike (izjema so seveda kadrovanja v upravi ali večji projekti, kot je bil denimo načrtovana gradnja igralniško-zabaviščnega centra v sodelovanju z družbo Harrah's Entertainment ipd..). In to kljub temu, da je podjetje v večinski državni lasti. Velik del razlogov za to leži v percepciji velikega dela splošne ter politične javnosti, da je igralništvo "nekaj mejnega", če ne že sumljivega, zato s tem vsaj uradno ne želijo imeti opravka, del razlogov pa verjetno tudi v fizični oddaljenosti Nove Gorice od Ljubljane.

 

Na podlagi navedenega se je tudi v družbi HIT skozi leta oblikovala določena samozadostna, rigidna organizacijska in vodstvena klima, ki je tudi občasna kadrovanja ljudi, ki niso zgodovinsko ali geografsko povezani z razvojem družbe HIT, niso uspela spremeniti. V tem, pa tudi v objektivnih tržnih razlogih in precejšnji brezciljnosti, neambicioznosti lastnikov, ležijo glavni razlogi za neuspešno prilagajanje družbe izredno spremenljivim poslovnim razmeram v zadnjem desetletju. Korona je zgolj zabila žebelj v krsto.

 

Pomemben element poslovanja je partnerski odnos z zaposlenimi, ki so jedro kakovostne turistične storitve. Dosedanje Hitove uprave zaposlenih niso razumele kot gradnika kakovostne storitve, ampak kot nujni strošek. Iz tega izvirajo tudi kontinuirana trenja med sindikati in vodstvom družbe.

 

 

Od afer do napačnih strategij

 

Družbo HIT je slovenska javnost žal najprej pobližje spoznala zaradi afer v devetdesetih in parlamentarnih preiskovalnih komisij, kar je v veliki meri zaznamovalo tudi odnos do samega podjetja in dejavnosti. Po letu 2002 je prišlo do določenih davčnih razbremenitev, ki so izboljšale razvojni potencial podjetja. Z današnjega vidika je precej očitni, da je bil ta v sicer intenzivnem razvojnem ciklu 2003-2007 slabo ali napačno izkoriščen. Glede na trdo, ozko igralniško logiko vodilnih v Hitu je podjetje večino sredstev usmerilo v povečanje klasičnih igralniških kapacitet brez komplementarnih zabaviščnih produktov, hkrati pa je velik del investicij usmerilo v tujino, s čimer je sicer poskušalo omejiti odvisnost od samo enega trga (severna Italija), kar pa se je zaradi različnih razlogov, tudi ponavljajočih napak pri definiranju sodobnega zabaviščnega produkta, izkazalo za neuspešno.

 

Na načelni, tudi trženjski ravni (z uveljavitvijo nove celostne podobe, znamko Vesolje zabave – Universe of Fun, z aktivnostmi za povečevanje turistične prepoznavnosti ipd.) je sicer celotna skupina HIT poskušala storiti korake od ozkega igralniškega pedigreja podjetja k turistično-zabaviščni družbi, vendar ti poskusi pogosto niso imeli iskrene podpore ali osnovnega razumevanja na ravni uprav in ključnih kadrov. Družba je očitno tudi precenila potencial severne Italije, ni upoštevala izrednega tveganja odvisnosti od zgolj enega trga, ni tudi upoštevala, da so bili izredno pozitivni, skoraj neverjetni učinki protikadilskega zakona po letu 2000 v Italiji izrazito kratkoročni. Investicijske strategije so tako v marsičem temeljile na napačnih predpostavkah, namesto v širitev produkta, večjo kakovost, stabilnost itd. se je vlagalo v očitno presežne igralniške kapacitete. Vse skupaj se je najbolj plastično pokazalo po letu 2008, ko celotna skupina ob padcu igralniške realizacije ni bila sposobna servisirati kreditnih obveznosti.

 

 

Ali je HIT sploh lahko še hit?

 

Če vsemu navedenemu v zadnjih letih dodamo še izrazito nerazvojno in politično kadrovanje, je jasno, da se lastniki in uprave družbe niso bili sposobni učinkovito spoprijeti z učinki krize, povečano konkurenco, novimi konkurenčnimi produkti, novimi tehnologijami, ustreznimi reorganizacijami procesov, učinkovitimi instrumenti politike človeških virov ... Potrebno je sicer poudariti, da je družba v zadnjih letih ob določenih ustreznih ukrepih finančne sanacije po koncu krize uspela vsaj stabilizirati poslovanje, povsem jasno pa je, da je današnji pokoronski HIT daleč od družbe denimo v letu 2007, predvsem pa je zaskrbljujoča t. i. sistemska optimistična stagnacija, ki sicer zadošča za preživetje podjetja ob minimalni rasti, ne zagotavlja pa novega razvojnega koraka.

 

HIT ima danes približno 80 milijonov evrov prihodkov na leto, kar je približno šetkrat manj kot v zlatih časih, ko je Nova Gorica veljala za "slovenski Las Vegas". Z današnjim prometom je HIT le še srednje veliko podjetje, zaradi česar niti ni več zanimiv za politiko, kadrovanja.

 

Glede na invazivno politiko avstrijskega Novomatica pa je zaskrbljujoče dejstvo, da HIT kljub splošni, pokoronski visoki rasti slovenskega gospodarstva, posebej turističnega segmenta, na področju igralništva še vedno stagnira. Iz tega izhaja, da ima družba sistemske, strukturne probleme pri oblikovanju in trženju svojih storitev. Družba nima odgovora na agresivno politiko regionalne konkurence, nima strokovnih služb, ki bi lahko kredibilno lobirale za ustrezne spremembe zakonodaje, ki so že v pripravi, pišejo jih pa birokrati brez izkušenj, pogosto pod vplivom lobističnih pritiskov konkurenčnih družb.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
26
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
32
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
11
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.212
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.874
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.153
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.224
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.209
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 932
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.140
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.318
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.705