Komentar

Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"

V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v Evropski uniji ni dovolj, in da zveza NATO ostaja prva oziroma edina zanesljiva organizacija kolektivne obrambe evropskega ozemlja še vsaj nekaj prihodnjih let, če ne dlje. Švedska in Finska, zgodovinsko nevtralni državi, sta zadnji in najboljši dokaz za to.

 

18.05.2022 23:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Ukrajina   Putin   NATO   Švedska   Avstrija   nevtralnost   Rusija   Švedska   Finska   sporazum

Putin je z napadom na Ukrajino, s čemer je želel z zemljevida izbrisati neodvisno državp ter razdeliti EU in NATO, dosegel nekaj, česar si gotovo ni želel.

Na evropskem severu smo te dni priča nečemu, kar nekateri primerjajo s potresom oziroma tektonskimi premiki, spet drugi govorijo o zgodovinskem dogajanju oziroma prelomnici. Vsekakor gre za pomembno spremembo v severnoatlantski varnostni arhitekturi, pravzaprav za največjo spremembo v varnostni politiki na evropskih tleh v zadnjih desetletjih. Finska in Švedska sta se namreč odpovedali svoji zgodovinski nevtralnosti. Spoznali sta, da ne moreta biti Švica, ki je obkrožena s članicami zveze NATO, niti Avstrija.

 

Skandinavski deželi ne verjameta več, da članstvo v Evropski uniji (EU) in nevtralnost še naprej zagotavljata njuno varnost pred ruskim sosedom. Finska je postala nevtralna po drugi svetovni vojni - in še to bolj po sili razmer (beri pritiska sosednje Sovjetske zveze). Z Moskvo je tako Finska sklenila, potem ko si je SZ prilastila 10 % njenega ozemlja, Sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči.

 

Švedska nevtralnost je še starejšega datuma, saj jo je že leta 1834 proglasil kralj Gustav XIV. Je pa res, da smo v  primeru obeh držav že po njuni vključitvi v EU težko govorili o klasični nevtralnosti. Pravzaprav nevtralni v klasičnem smislu nista niti Švica in Avstrija, ki sta se obe pridružili sankcijam zoper Rusijo. Sta pa bili Finska in Švedska leta in leta vojaško neuvrščeni. In sedaj sta formalno zaprosili za članstvo v zvezi NATO. Razlog za to potezo, ki se je še pred pol leta ni moglo zamisliti, je en sam – ruski predsednik Putin. Oziroma bolje rečeno njegova invazija na sosednjo Ukrajino. Z njo je pokazal, kako malu mu je mar za razne mednarodne sporazume in mednarodno pravo ter varnost drugih, ko skuša uveljaviti rusko vplivno območje in druge svoje ambicije-

 

Finska in Švedska sta Putina prepoznali kot nepredvidljivega in nevarnega. Kot je nedavno dejala Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, Rusija danes predstavlja največjo grožnjo obstoječemu svetovnemu redu. Kot že večkrat v preteklosti se je še enkrat izkazalo, da se NATO širi proti vzhodu, ne ker bi želel ogrožati Rusijo, ampak ker njej sosednje države v njem  - najmočnejšem obrambnem zavezništvu do sedaj  -  iščejo zavetje pred njenim ogrožanjem.

 

V minulih mesecih se je izkazalo, da samo članstvo v EU ni dovolj, da NATO ostaja prva oziroma edina zanesljiva organizacija kolektivne obrambe evropskega ozemlja še vsaj nekaj prihodnjih let, če ne dlje. S formalnim zaprosilom Finske in Švedske se začenja proces njune vključitve v to zvezo. Naj tu omenimo, da prošnjo za članstvo lahko vložijo le države iz Evrope oziroma širšega severnoatlantskega prostora. Za naslednji korak tj. za začetek pristopnih pogajanj oziroma za povabilo kandidatkama, da pristopita k njim, je potrebno soglasje vseh trideset članic zavezništva. V teh pogajanjih se ugotavlja, ali državi izpolnjujeta vse pogoje za članstvo (politično-gospodarske, obrambno-vojaške, varnostne - varovanja zaupnih podatkov in pravne. Kandidatka mora biti demokratična država, z odprtim tržnim gospodarstvom in s spoštovanjem manjšin. Na koncu pogajanj se oblikuje pristopni protokol (dodatek k Washingtonski pogodbi). Bodoča članica se v njem zaveže, da bo prispevala svoj delež k dejavnostim zavezništva in spoštovala njegova načela, vključno z členom 5 Washingtonske pogodbe (vsi za enega, eden za vse). Sledijo ratifikacije v parlamentih držav članic in v sami kandidatki.

 

Šele nato generalni sekretar Nata državo formalno povabi v zavezništvo. Finska in Švedska kot partnerici z Natom sodelujete že od leta 1994, zadnja leta v okviru okrepljenega partnerstva. Sta pravzaprav najtesnejši partnerici,  ki v bistvu že izpolnjujeta pogoje za članstvo, tako da bo proces vključevanja relativno hiter. Mogoče najhitrejši do sedaj. Še največ časa bodo vzele ratifikacije pristopnega protokola, v preteklosti tudi do enega leta. V konkretnem primeru pa se bo tu vsekakor pohitelo in s tem skrajšalo čas za razne provokacije s strani Rusije. Nekaj pomislekov je sicer izrazila Turčija zaradi gostoljubja, ki ga v skandinavskih državah uživajo njeni Kurdi oziroma njihova organizacija PKK (Kurdska delavska stranka), ki jo ima Turčija za teroristično organizacijo. Na Švedskem tudi obstaja embargo za izvoz orožja v Turčijo. Na koncu bo ta sicer nekaj iztržila za svoje soglasje, veta pa ne gre pričakovati. Z zapleti grozi tudi hrvaški predsednik Milanović, dokler se ne reši vprašanje volilnega zakona v Bosni in Hercegovini, ki naj bi bil v škodo tamkajšnjega hrvaškega prebivalstva. Vendar njegovih groženj nihče ne jemlje resno. Ko omenjamo ratifikacije pristopnih protokolov, naj dodamo, da bi se spodobilo, da bi bil naš Državni zbor med prvimi, ki bi to opravil. 

 

Rusija je tako Finsko kot Švedsko seveda skušala odvrniti od članstva s takšnimi ali drugačnimi grožnjami oziroma omenjanjem dolgoročnih negativnih posledic. Na primer, da bo v tem primeru namestila nuklearno orožje v svoji eksklavi Kaliningrad (rusko ozemlje ob Baltskem morju med Poljsko in Litvo). Mnogi sicer menijo, da se to tam nahaja že kar nekaj časa. Bosta pa obe državi  za gotovo deležni ruskih kibernetičnih napadov, dezinformacij in vpadov ruskih letal in ladij v njun zračni prostor in vode, kakšni vojaških vaj v bližini njunih meja in podobno. Za začetek je Rusija Finski ustavila dobave električne energije. V tem vmesnem obdobju, ko postopek vključevanja še ni končan, sta sicer obe državi v določeni meri ranljivi. Člen 5 Washingtonske pogodbe (napad na eno članico je napad na celotno zavezništvo) in s tem formalna varnostna zagotovila bodo veljala šele, ko bosta polnopravni članici. Vendar Združeno kraljestvo je že dalo jasno vedeti (o tem je z njima sklenila ustrezen sporazum), da jima bo priskočila na pomoč, če bo treba. Nekaj podobnega, resda samo ustno obljubljajo tudi ZDA.

 

S članstvom v Natu ne pridobita le Finska in Švedska, ampak tudi NATO in stabilnost v Evropi. Obe državi sta zgledni demokraciji z močnima vojskama, ki sta že povsem povezljivi z Natovimi silami. Javna podpora članstvu je na Finskem tri četrtinska, na Švedskem pa nekje med 50 in 60%. Šlo bo za velik prispevek k Natovem odvračanju in obrambi. Ne gre pa pričakovati širjenja Natove infrastrukture in nuklearnega orožja na njuni ozemlji.

 

Mnenja, da je NATO klinično mrtev, so preteklost. Zavezništvo je danes enotnejše in močnejše ter tudi pomembnejše kot že dolgo ne. In kot rečeno, NATO bo kmalu tudi številčnejše. Junijski vrh v Madridu bo vse to samo še potrdil. Na njem bo tudi sprejet novi strateški koncept zavezništva. Ta za ustanovno Washingtonsko pogodbo zavezništva predstavlja drugi najpomembnejši dokument Nata. V njem so navedene prioritete delovanja za deset in več let. Če je bila v trenutno veljavnem strateškem konceptu iz leta 2010 Rusija omenjena kot partner, bo v novem vse prej kot to.

 

V novem strateškem konceptu zveze NATO bo tako podrobneje govora kako okrepiti čezatlantsko varnost glede na vse večjo agresivnost Putinovega režima, pa tudi seveda glede drugih starih in novih groženj. Predvsem kar se tiče groženj evropskemu kontinentu z vzhoda in juga, se pričakuje, da bo odgovornost evropskih članic večja. Jasno je, da se bodo močno okrepile sile zavezništva na njegovem vzhodnem boku. Pred prvo rusko agresijo leta 2014 Natove infrastrukture oziroma sil v vzhodnih članicah zavezništva praktično ni bilo. Potem je v okviru Natovega odvračanja oziroma obrambe pred rusko grožnjo v okviru okrepljene prednje prisotnosti (enhanced forward presence) prišlo do namestitve v vsaki baltski članici in na Poljskem po ene večnacionalne bataljonske bojne skupine. Slovenski vojaki - petdeset po številu - so bili in so del takšne skupine v Latviji. Šlo je sicer še vedno za zelo simbolične, opozorilne t.i. trip wire sile v okviru odvračanja s kaznijo (deterrence of punishment).

 

Invazija Rusije na Ukrajino februarja letos zadeve krepko spremenila. Natove sile se niso samo okrepile v omenjenih štirih članicah, ampak so se začele nameščati tudi v drugih vzhodnih članicah zavezništva. Slovenski vojaki naj bi tako odšli še na Slovaško. V odvračanju in obrambi se je okviru odvračanja z zanikanjem (deterrence of denial) začel prehod na t.i. okrepljeno prednjo obrambo (enhanced forward defence) oziroma v res robustno prisotnost ob vzhodnih mejah zavezništva. Kot je dejal ameriški predsednik Joe Biden, bodo ZDA branile vsak centimeter Natovega ozemlja.

 

Na Poljskem je tako trenutno prisotno že več tisoč ameriških vojakov. V strateškem konceptu se naj bi formaliziralo tudi partnerstvo z državami, ki jih Rusija še posebej ogroža – Ukrajino in Gruzijo, tako da bodo te v stanju braniti se. Ruski predsednik se ne zmeni na takšne ali drugačne izraze zaskrbljenosti ali sankcije, je pa še kako dovzeten na silo. Samo z njo se mu je mogoče upreti. V novem strateškem konceptu je pričakovati tudi okrepitev partnerstva z državami izven severnoatlantskega območja – Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko in Južno Korejo. Svoje mesto pa bo v konceptu prvič našla tudi Kitajska.

 

Putin je torej z napadom na Ukrajino, s katerim je želel z zemljevida izbrisati neodvisno sosedo ter razdeliti EU in NATO, dosegel nekaj, česar si gotovo ni želel. Vedel je sicer, da mu s strani Nata kot obrambnega zavezništva ne preti nevarnost. Trditve o ogroženosti Rusije s strani Nata so bile namenjene predvsem ruski javnosti oziroma krinka za podreditev sosednjih držav in uveljavljanje vplivnega območja v čim večjem delu evropskega kontinenta. Pri uresničevanju svojih namer pa se je očitno uštel. Ni računal ne na odločen odpor Ukrajincev, ne na za enkrat zgledno enotnost in odločnost EU in zveze NATO, da ne pristajata na neizzvano uporabo sile in na nespoštovanje državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

 

Na vzhodnem boku zavezništva v bližini Rusije torej je zaradi Putinovih potez danes veliko več Natovih sil in infrastrukture, s članstvom Finske pa bo Rusija na Nato mejila za dodatnih 1340 kilometrov.

 

Ruski predsednik je ruskemu medvedu naredil res medvedjo uslugo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.485
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.834
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.520
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.101
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.301
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 775
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 873
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.962
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 660
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.722