Komentar

Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica

Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ki bi lahko kljuboval nasprotnemu polu, potem se lahko legitimno vprašamo, ali je kadrovsko resnično usposobljena voditi državo. Nobena perspektivna država, stranka, podjetje ali organizacija ne more biti odvisna od ene same osebe. Desnica bi si torej morala zastaviti deset vprašanj in poskusiti nanje iskreno odgovoriti.

23.06.2022 21:50
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   desnica   levica   vlada   Janša   Golob   Politico   mediji   RTV Slovenija   Zbor za republiko   Orban   Tea Jarc   Alem Maksuti   EU

Je desnica sposobna analizirati lastne napake in spremeniti strategijo, ali bo v nedogled tarnala nad nepravičnim svetom, v katerem so za vse krivi "levaki"?

V Sloveniji levi in desni politični pol ne tekmujeta pod enakimi pogoji (level playing field). Desnica kolesari navkreber, levica pa po hribu navzdol, ali kvečjemu po ravnini okoli parlamenta, ko je desnica na oblasti. Od osamosvojitve dalje levica nadzoruje večino podsistemov, začenši z mediji. Desnica se je očitno sprijaznila s serijskimi volilnimi porazi. Ali je za sedanje stanje res kriva izključno t.i. globoka država? Samorefleksije o lastnih napakah in debat o alternativnih pristopih je tudi po zadnjih volitvah na desnici malo. Zaradi tega se v pričujočem zapisu se ne bom spuščal v več deset let stare napake (morebitna izvedba lustracije, spodleteli poskusi ustanavljanja desnega dnevnika itd.) niti ne v napake, ki jih je zagrešila Janševa vlada. Še najmanj pa tiste, ki jih navajajo njeni nasprotniki (domnevne kršitve človekovih pravic, represija, uničevanje pravne države itd.) in Ljudmila Novak, evropska poslanka NSi. Izhajal bom iz stališča, da so bile med epidemijo Covid-19 seveda storjene napake, a da je vlada na splošno dobro opravila svoje delo in odlično predsedovala Evropski uniji

 

Razlogi za serijske volilne poraze desnih vlad so bolj "sistemski" in niso neposredno povezani s kvaliteto njenega vladanja. Desnica bi si morala za uvod zastaviti naslednjih deset vprašanj in poskusiti na njih odgovoriti:

 

 

1. Zakaj je desni politični pol že trideset let odvisen od ene osebe?

 

Tudi če Janši priznamo vse zgodovinske zasluge, ki mu jih prepisujejo podporniki, od osamosvojitve do sposobnosti pri vodenju stranke in vlade, ostaja dejstvo, da ni politično higienično, da ena in ista oseba že 29 let vodi stranko in s tem desno politično opcijo. Tudi zato ne, ker je opcija, ki jo vodi, tri četrt tega časa preživela v opoziciji. Najbolj pogosta obrazložitev - da je Janša edini, ki je sposoben parirati levemu establishmentu - je svojevrsten avtogol. Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ki bi lahko kljuboval nasprotnemu polu, potem se lahko legitimno vprašamo, ali je kadrovsko resnično usposobljena voditi državo. Nobena perspektivna država, stranka, podjetje ali organizacija ne more biti odvisna od ene same osebe.

 

Ni dvoma, da bo levica s pomočjo medijev diskreditirala vsakogar, ki bo nasledil Janšo. Vendar bi bilo vsaj na začetku njeno delo oteženo, saj za tako početje ne bi imela trideset let podlage. Danes je beseda Janša za mnoge kot zvonec, ki so ga pred obroki slišali Pavlovi psi. Veliko volivcem se od jeze takoj spenijo usta; sproži se jim avtomatičen refleks, s katerim podprejo prvega Cerarja, Šarca ali Goloba, ki jim ga establishment ponuja. Nimamo več volitev, imamo le referendume o Janši. Ni več pomembno, kaj Janša reče, ali njegova vlada predlaga ali doseže (nižje davke, višje plače, nizko brezposelnost, visoko gospodarsko rast, prepoznavnost Slovenije v svetu z obiskom Kijeva med ruskim napadom itd.). Vse je a priori narobe. To je za sredinsko-desno opcijo težava, ki terja spremembe in nove pristope, ne glede na to, ali Janša za to nosi krivdo ali ne.  

 

Za tiste, ki vam je Golob že začel najedati živce s svojimi floskulami o prijaznosti, samohvalo ob lažni ponižnosti, svojimi "ne hvala!" itd., si predstavljajte, da bi ga morali gledati še nadaljnjih trideset let. Tako se počutijo mnogi, ki Janše ne marajo in niso nujno pristaši levice. Pride čas, ko se mora tudi top player NBA franšize ali nogometnega kluba umakniti, da mlajši igralci zacvetijo in da klub dobi nov zagon. Odgovor na to, če je ta trenutek za stranko že prišel, mora podati "franšiza" SDS sama, vendar je vprašanje legitimno in terja resno samorefleksijo, in to ne samega Janše.

 

 

2. Kje so "ne-leve" liberalne stranke?

 

Zakaj so se skozi leta vsi poskusi ustanovitve "ne-levih" liberalnih strank izjalovili? Od propada Državljanske liste v Državnem zboru ni več liberalno usmerjene in ne a priori leve stranke. Paradoks je, da je na gospodarskem področju temu najbliže krščansko-demokratska NSi. Zadnji poskus "ne-leve" sredinske stranke s Povežimo Slovenijo (ki pa ni vsebovala le liberalnih komponent) je propadel tudi zato, ker jo je v ključnih soočenjih predstavljal Zdravko Počivalšek (in ne morda Alojz Kovšca), ki je bil v očeh javnosti "kompromitiran" z afero zdravstvena oprema.

 

Kljub temu se človek lahko upravičeno sprašuje, ali v Sloveniji preprosto nimamo kritične mase ljudi, ki bi bili liberalno usmerjeni tako na družbenem kot gospodarskem področju. Če malo poenostavim: ljudi, ki bi obsojali tako fašizem kot komunizem, podpirali pravice LGBTIQ+ skupnosti, legalizacijo marihuane (vsaj za medicinske namene) in katerih prvi refleks ob omembi gospodarstva ne bi bil, kako javni denar porazdeliti po principu uravnilovke (višji davki), ampak bi jim bila prioriteta ustvariti večjo blaginjo.

 

Brez liberalne stranke, čigar predstavniki ne bi romali v Dražgoše ali pa, če hočete, v Kočevski Rog, se bo nadaljeval proces polarizacije med vedno bolj zagrenjeno in manj liberalno Janševo desnico in vedno bolj radikalno in manj liberalno anti-janšistično levico.

 

 

3. Kje je desna civilna družba?

 

Verjetno drži, da je civilna družba po svoji naravi povsod v Evropski uniji precej bolj nagnjena v levo kot v desno. Mlajši ljudje, ki so praviloma gonilna sila civilne družbe in aktivnih nevladnih organizacij, so bolj idealistični, v skladu z apokrifnim citatom "kdor ni levo usmerjen pri dvajsetih, nima srca, kdor ni desno usmerjen pri štiridesetih, nima možganov" in so se bolj pripravljeni družbeno aktivirati okoli tematik, s katerimi se praviloma ukvarja civilna družba. V Sloveniji je dominacija leve civilne družbe, ki je pogosto popolnoma spojena z levim establishmentom, skoraj popolna. Deloma to izhaja iz dejstva, da je establishment sebi prijazno in zvesto civilno družbo (v obliki nevladnih organizacij) vseskozi financiral, ko je bil na oblasti. V Sloveniji nevladne organizacije v veliki meri financira vlada, kar je deloma tudi posledica naše majhnosti. Vlade pa so bile 75 % časa v rokah levosredinskih oziroma levih strank.

 

Vseeno se sprašujem, zakaj mi pride na misel le Zbor za republiko (ostalim se opravičujem), ko pomislim na desno civilno družbo. Ta se v osrednjih medijih pojavlja vse redkeje in morda ne po lastni krivdi. Sestavljajo ga ugledni intelektualci, ki pa večinoma niso več rosno mladi. 

 

Danes nimamo civilne družbe, ki bi bila sposobna sklicati množične ulične proteste proti levi vladi brez neposredne podpore SDS. Rumene jopiče so mediji že diskvalificirali, ker naj bi bili kontaminirani z elementi skrajne desnice. Medtem pa je paradiranje z rdečimi zvezdami in podobami diktatorjev za naš demokratično tenkočutni mainstream popolnoma sprejemljivo.

 

Zakaj je protiutež levi civilni družbi v Sloveniji osnovana le na katolicizmu oziroma na Cerkvi in z njo povezanimi organizacijami? S tem seveda ni nič narobe, to je popolnoma legitimen del civilne družbe, ne glede na to, kar si misli predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Vendar, kje so laične, liberalno usmerjene civilnodružbene organizacije? Kje so desni mirovni inštituti, think-tanks, ki bi v javnosti zagovarjali svobodo posameznika (ne Golobov psevdo-liberalizem à la Luka Mesec), delovanje trga, podjetništvo in načela gospodarskega liberalizma? Trenutno se za to v Sloveniji zavzemajo le posamezni intelektualci, predvsem univerzitetni profesorji.

 

 

4. Kje so desni javni intelektualci?

 

Zdi se mi, da se je tekom let število desnih (oziroma "ne-levih2) intelektualcev, ki se oglašajo v javnosti, postopno zmanjšalo (razen če so šli vsi na tviter?). Nekoč so se oglašali tudi v mainstream medijih, danes jih najdemo le v publikacijah, ki so ožigosane kot desne ali katoliške in torej za leve volivce že a priori "neobjektivne". Portal+ je bržkone edina izjema. Posledično imajo "ne-levi" argumenti v javnosti vedno manjšo težo oziroma se vse težje uveljavljajo izven krogov, v katerih prepričujejo že prepričane. Težko je oceniti, koliko si je za to desnica kriva sama (npr. ker so se nekateri javni intelektualci od nje oddaljili) in v kakšni meri so jih levičarji izrinili in getoizirali, kakor danes počnejo z "ne-levimi" (pardon, "neprofesionalnimi") novinarji na RTV Slovenija. Dejstvo je, da je prepoznavnih in aktivnih javnih intelektualcev na desnici relativno malo. Pogrešam prispevke Draga Jančarja.

 

 

5. Zakaj se je SDS (Janša) tekom let tako radikaliziral?

 

SDS se ni programsko radikalizirala. Tudi glede socialnih, družinskih in migrantskih tem je v resnici razmeroma zmerna, vsaj v primerjavi s tem, kar slišimo iz ust desnih italijanskih politikov, recimo.  Je pa res, da se je tekom let Janševa retorika radikalizirala, predvsem preko tviterja. Čeprav so iz človeškega vidika njegove reakcije razumljive glede na gnojnico, ki jo nanj zlivajo nasprotniki, je jezna (ali vsaj zelo polemična) uporaba tviterja Janši nedvomno bolj škodila kot koristila. Na ta način sicer neposredno komunicira z ljudmi mimo maistream medijev, a s tem motivira le tiste, ki so tako ali tako njegovi pristaši. Ostalim pa ponuja le dodatno municijo, ki jo spretno uporabljajo proti njemu tako doma kot v tujini.

 

 

6. Zakaj se desnica ni jasno distancirala od Orbana?

 

Sovražnik našega sovražnika ni nujno naš prijatelj. Iliberalna demokracija, ki jo zagovarja Viktor Orban, ne more biti zgled. V resnici se temu neliberalnemu modelu najbolj približuje naš levi pol. Z Golobom smo dobili še pospešek v to smer, saj se napoveduje popoln prevzem javne RTV z navidezno "depolitizacijo", ki naj bi nadzor vrnila levi civilni družbi (glej točko 3). Gre za staro finto; pred nekaj leti je bivši predsednik zveze komunistov vodil Svet RTV kot predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije.

 

Desnica (in še posebej Janša) bi se morala jasno ograditi od Orbana. Ruska agresijo na Ukrajino je jasno pokazala, da Janša in Orban nimata istih instinktov glede evroatlantskih povezav. Podaljšanje izrednih razmer na madžarskem zaradi vojne je še en dokaz, da z Orbanom ni dobro češnje zobat. Naša desnica ima ta hip idealno priliko za prekinitev "diplomatskih stikov" z madžarskim avtokratom, edinim Putinovim zaveznikov v Evropski uniji.

 

 

7. Zakaj desne stranke niso več "pomladne"? 

 

Nekoč so se desne stranke naslavljale s pridevnikom "pomladne". Ta je imel sprva pozitiven prizvok, saj je ljudi spominjal, katere stranke so bile nosilke slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Z leti pa se je ta politični branding izgubil, čeprav sta SDS in NSi še zmeraj osrednji stranki. Všečne pridevnike, npr. liberalnost in svoboda, ki se drugod povezujejo z desnimi opcijami, si je danes prisvojila levica. Z leti je pomladne stranke prekvalificirala iz desnosredinskih v desnico, pogosto celo v skrajno desnico. Tak branding je porazen in že sam po sebi odnese nekaj odstotnih točk na volitvah. Tisti, ki zelo malo vedo o politiki, praviloma vedo le to, da ne bodo volili "ta desnih". Morda za "pomladnike" bi.

 

Seveda je absurd, da si stranke, ki niso sposobne obsoditi komunizma, doma in v tujini polnijo usta s človekovimi pravicami, svobodo, neodvisnimi institucijami itd. Kdaj se je pomladna opcija pustila izriniti s tega terena?

 

 

8. Zakaj je desnica zanemarila kanale obveščanja tujih think-tankov?

 

Levica je v zadnjih letih uspešno izvozila in nato ponovno uvozila alarm o koncu demokracije na Slovenskem, kadar je na oblasti desnica. V Slovenijo občasno prihajajo analitiki raznih organizacij (think-tankov), ki spremljajo tukajšnja politična dogajanja in vplivajo na njeno podobo v tujini. Mediji le redko poročajo o tovrstnih misijah, ker praviloma niso javne. Tuji analitiki se sestanejo z uglednimi profesorji, analitiki, novinarji, vodji institucij itd. Praviloma se obračajo na ene in iste "neodvisne strokovnjake". Med njimi so pogosto podpisniki raznih apelov in pisem o koncu sveta, ki jih serijsko sestavlja leva inteligenca, ko desnica prevzame oblast. Ti analitiki zunanjim opazovalcem skupaj narišejo koherentno sliko dogajanj v Sloveniji. Po svoji podobi kajpak. Kdor poda alternativni pogled, je v manjšini in torej "desničar". Kakor na javni RTV se analitiki delijo v dve kategoriji: "profesionalni in objektivni" in "desni". Teh slednjih je "jebeno manj".

 

Ni dvoma, da je levica veliko bolj omrežena v tujini. Delno je to neizbežno, saj močno prevladuje v ključnih poklicih in institucionalnih položajih (med novinarji, univerzitetnimi profesorji itd.). Vseeno ostaja občutek, da je desnica močno zanemarila ta vidik informiranja tujine. Mnenja o državah se namreč ne oblikujejo le na najvišji ravni.

 

 

9. Zakaj je desnica zanemarila kanale obveščanja tujih medijev?

 

Ni dvoma, da je levica na splošno tudi bolj media-savvy (spretna z mediji) od desnice in je bistveno bolj uspešna pri plasiranju svoje resnice v tujino. Dan po zadnjih volitvah je bruseljski portal Politico, ki ga berejo uslužbenci evropskih institucij, citiral "political scientist Alem Maksuti", ki je bralcem zagotavljal, da Janša v Trumpovem slogu rezultata slovenskih volitev ne bo priznal, kar je bila seveda čista izmišljotina. Alem Maksuti je par dni pred volitvami na tviterju čivknil: "Sesuva se vam svet pred očmi? Vem. Ni lahko. Dominacija debilov je težka za vsak narod/nacijo." in "Recite ne: JJ, Jančičem, Požarjem, Pirkovičem, Možinam, Pezdirjem in ostalim podkapacitiranim kljukcem, ki vam državo Slovenijo želijo spremeniti v ritno luknjo." Le par dni zatem je gospod kot "neodvisni analitik" pomagal ustvarjati objektivno mnenje o Sloveniji v tujini. Druga oseba, ki jo je članek citiral, je bila - uganite - sindikalistka Tea Jarc ... 

 

Ni vseeno, kaj pišejo tuji mediji in koga citirajo, saj vplivajo na ugled Slovenije in na podobo slovenske desnice. Posledice imajo tudi na slovenske volivce, saj tuja mnenja levica uporablja doma kot dokaz, da so njena stališča objektivna.  

 

Ne vem, če se desnica sistematično odziva na dezinformacije ali enostransko poročanje, če smo bolj prizanesljivi, v tujih člankih. Na primer s prijaznimi pismi uredništvom, v katerih jih opozarja, da predstavljajo le eno stran zgodbe. Morda se, pa je pri tem neuspešna, ker imajo določene publikacije pač svojo agendo. Jezni tviti politikov o novinarjih, ki so tovrstne članke napisali, so prav gotovo kontraproduktivni.

 

 

10. Zakaj desnica v tujini ne kontrira levici s svojimi "narratives"

 

V dobi post-resnice in miselnih mehurčkov so media narratives, medijske pripovedi, ključnega pomena. Tuji politiki ali bruseljske komisarke in komisarji nimajo časa za poglobljene analize o Sloveniji, ki le redkokoga zanimajo. Resnica se žal ustvarja na podlagi enostavnih sloganov, po možnosti takih, ki se jih bralec z lahkoto zapomni, ker se povezujejo na nekaj, kar že pozna in razume, ali ker so duhoviti kot kakšen reklamni jingle, ki se nam vtisne v spomin, pa če to želimo ali ne.

 

Med pandemijo je bila levica še posebej uspešna v lansiranju tovrstnih narratives v tujino, saj ljudje dolgo časa niso potovali in je malokdo osebno preverjal novice, ki so prihajale iz Slovenije. Italijanski in francoski mediji so poročali, da v Sloveniji vlada izkorišča Covid-19 za omejevanje pravic, medtem ko se Italijani in Francozi niso smeli oddaljiti za več kot nekaj sto metrov od svojih stanovanj. Doma smo slišali, da naj bi bila Slovenija edina država, v kateri je vlada sprejemala ukrepe z odloki, čeprav je med drugimi to počela tudi vlada Maria Draghija v sosednji Italiji. Tudi tam so bile polemike in dileme o ustavnosti odlokov, a je prevladalo mnenje, da so bili v izrednih razmerah neizogibni.

 

V tujih medijih so pisali o represiji slovenske vlade, omejevanju pravice do protestov itd. kakor, da se podobne reči niso dogajale v Nemčiji ali na Nizozemskem (vključno z uporabo solzivcev in vodnih topov). Levica je zmagala v informacijski vojni v trenutku, ko je v tujino izvozila enačbo Janša = Orban. Janša jim je s svojimi polemični čivki delo še olajšal, saj so mnogi tuji mediji zanj začeli uporabljati naziv Marshal Twitto, ki jim ga je verjetno prav tako prišepnil nekdo iz Slovenije. Prepričan sem, da se je povprečni bralec Politica in drugih vplivnih publikacij o Sloveniji spomnil izključno enačbo: Janša = Maršal Twitto = Orban, iz katere je sledilo, da je Janša nadziral medije, ustavno sodišče, sodstvo itd. in da so v Sloveniji demokratične in proevropske sile na levici.

 

Desnica v tujini nima svoje koherentne in enostavne narrative. Teza, da je pri nas postkomunistična globoka država ugrabila državo, ne zadostuje. Desnica bi morala EU nenehno spominjati, da v Sloveniji so in so vedno bile proevropske sile na desnici. Morala bi bolj poudarjati svoja pro evroatlantska (NATO) in pro-EU stališča (zagovarjanje štirih svoboščin notranjega trga: prosti pretok storitev, oseb, kapitala in blaga). V EU bi moral zazvoniti alarm, ko v slovenski vladi sedi stranka Levica. To je enako, kot bi nemško vlado sestavljala Die Linke

 

Je desnica sposobna analizirati lastne napake in spremeniti strategijo, ali bo v nedogled tarnala nad nepravičnim svetom, v katerem so za vse krivi levičarji?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
35
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.451
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.502
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.370
04/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.706
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.511
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.102
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.163
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.785
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 739
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.465