Razkrivamo

Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna

Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi razpoložljivih podatkov o izdanih državnih obveznicah za financiranje javnega dolga lahko ocenimo, da trenutno višanje obrestnih mer ne bo imelo večjega negativnega vpliva na proračunske izdatke za obresti na krajši rok. Realno lahko v nekaj naslednjih letih pričakujemo celo nižje izdatke za plačilo obresti za trenutni obseg izdanih obveznic kljub nadomeščanju z novimi obveznicami. Večina ocen kaže, da letne obrestne mere na naše obveznice ne bi smele preseči tri odstotke, verjetno bodo celo nekaj nižje.

08.08.2022 22:22
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dolg   obveznice   proračun   obrestna mera   ECB   FED   Ministrstvo za finance

Fotomontaža: portal+

V bodoče bo vseeno potrebna precej večja previdnost pri fiskalni politiki, saj si Slovenija pač ne more privoščiti zadolžitve kot Italija.

Dvigovanje obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke (FED) kaže, da je čas nizkih ali celo negativnih obrestnih mer mimo. Ključni povod za postopno dvigovanje obrestnih mer je bila visoka inflacija. Primarna naloga centralnih bank je namreč skrb za stabilnost cen. Relativno pozno odzivanje ECB je bilo vseeno zavedanje, da razlogi za trenutno rast cen niso samo monetarne narave in strah pred recesijo, ki jo višje obrestne mere ob že tako nestabilnem gospodarskem okolju lahko dodatno okrepijo. Dodatna bojazen v Evropi je tudi položaj najbolj zadolženih držav (na prvem mestu je Italija), ki ob visokih obrestnih merah javnega dolga preprosto ne bi uspele vzdrževati.

 

Zaradi navedenih razlogov lahko sicer pričakujemo višje obrestne mere, a te se bodo perspektivno gibale na relativno nizkem nivoju, kar je lepo predstavil nobelovec Paul Krugman v nedavnem članku v New York Times (povzetek). Prav tako višje obrestne mere za novo izdane obveznice Republike Slovenije ne bodo pretirano povečale stroškov zadolževanja države (zneska za plačilo obresti), kot lahko prebiramo v medijih.

 

 

2,40 odstotne obresti

 

Države se danes v največji meri zadolžujejo z izdajami obveznic na deset (ali tudi več let) in to praviloma po fiksni obrestni meri. Ne glede na tekoče gibanje obrestnih mer na finančnih trgih države za izdane obveznice do njihove zapadlosti še vedno plačujejo obresti po obrestni meri v času izdaje. Tudi v času negativnih obrestnih mer smo na obveznico iz leta 2011 (oznaka RS70 z zapadlostjo leta 2026) vsako leto plačevali obresti po 5,125 % letni obrestni meri, kar je seveda dvigalo letni znesek plačila obresti. In enako se bo dogajalo tudi pri obveznicah, ki smo jih izdali leta 2021 po obrestni meri nič odstotkov (RS86). Kljub dvigovanju obrestnih mer na to obveznico oziroma dolg v višini 2,1 milijarde evrov vse do leta 2031 ne bomo plačevali nobenih obresti.

 

Ker države plačujejo obresti po obrestnih merah v času izdaje obveznic, se tekoči letni stroški zadolževanja precej razlikujejo od obrestnih mer, ki tisto leto veljajo na finančnih trgih. Na prvi sliki je prikazano gibanje obrestnih mer na slovenski državni dolg. Modra črta prikazuje obrestno mero, kot se je oblikovala na finančnih trgih za slovenske desetletne obveznice (polna črta in številke so letna povprečja, prekinjena črta pa kaže mesečna gibanja). V času po prejšnji krizi leta 2008 se je torej obrestna mera za slovenske državne papirje gibala med 5 in 6 odstotkov na leto, občasno se je približala celo sedmim odstotkom. Po sanaciji slovenskega bančnega sistema in splošnega izboljšanja posojilnih pogojev v evroobmočju zaradi politike ECB, je po letu 2013 hitro padla. Najprej na višino okoli enega odstotka. med avgustom 2019 in 2021 je bila večkrat celo v negativnem območju. Aktualne spremembe na finančnih trgih pa so v zadnjem letu obrestno mero za slovenske obveznice ponovno dvignile in sicer celo na 2,40 % po stanju 30. junija 2022.

 

 

Vir: www.investing.com, Ministrstvo za finance (bilance državnega proračuna)

 

 

Zanimivo je, da so se razmere v juliju umirile kljub celo višjemu dvigu obrestne mere ECB od pričakovanj. Konec julija je bila tako pričakovana obrestna mera za slovenske 10-letne obveznice 1,86 %, kar je približno odstotno točko več od nemških obveznic. Primerjalno se obrestne mere na italijanske obveznice verjetno zaradi vladne krize v zadnjem mesecu niso spustile in so trenutno okoli odstotno točko in pol višje od slovenskih.

 

 

Povprečna obrestna mera

 

Poleg obrestne mere, ki se oblikuje na finančnih trgih, je na sliki z rdečo črto prikazana tudi povprečna obrestna mera, ki jo Slovenija dejansko plačuje za svoj dolg. Finančni trgi torej opredeljujejo, po koliko se lahko Slovenija zadolžuje v tistem trenutku, letno plačilo obresti pa je pač odvisno od kombinacije vseh izdanih obveznic v preteklosti. V obdobju po prejšnji krizi je tako Slovenija za svoj dolg plačevala obresti v povprečju vseeno precej nižje (povprečna realizirana obrestna mera je bila med 3,0 in 3,5 %). Po letu 2014 pa se je pričela zadolževati ceneje ter odplačevati obveznice izdane po višjih obrestnih merah in to je postopno zniževalo realizirano obrestno mero. Lani smo v povprečju na celotni državni dolg tako plačali obresti po povprečni obrestni meri 1,85 %, čeprav so bile nove izdaje lahko tudi po ničelni obrestni meri. V zadolžitvi imamo še vedno precej papirjev iz preteklih let po višjih obrestni meri. Te bi sicer lahko predčasno odplačali, a bi vlagatelji želeli premijo na izgubljene obresti do zapadlosti, zaradi česar predčasno odplačilo ne prinese večjih finančnih učinkov. Ne glede na trenutno precej višjo tržno obrestno mero, bo zaradi preteklih izdaj obveznic Slovenija tudi letos za svoj dolg plačala obresti po povprečni obrestni meri nekaj pod 2,0 % letno.

 

Ob analizi preteklih gibanj pa nas predvsem zanima, kako bo dvigovanje obrestnih mer vplivalo na obrestne odhodke proračuna v naslednjih letih. Kakšni bodo pogoji novega zadolževanja v naslednjih letih, seveda ne vemo. Vseeno pa lahko s precejšnjo verjetnostjo predvidevamo, da se bodo obrestne mere gibale v razponu med 2 do največ 3 odstotkov. Po napovedih naj bi ECB vseeno skrbela, da ne bi prišlo do prevelike eskalacije obrestnih mer na državne vrednostne papirje, saj bi to lahko povzročilo resne finančne posledice za najbolj zadolžene države in s tem tudi za celotno evroobmočje.

 

 

Za 35,6 milijard evrov izdanih obveznic

 

Na drugi sliki smo tako ocenili, kakšen bo vpliv na stroške zadolževanja, če bi vse novoizdane obveznice izdali po 2 ali po 3-odstotni obrestni meri. Pogledali smo torej kakšen bo vpliv na skupno plačilo obresti po letih, če bi obstoječe obveznice ob zapadlosti nadomestili z izdajo novih obveznic po navedenih obrestnih merah. Pri tem smo upoštevali stanje neodplačanih izdanih obveznic na dan 30.6.2022 po podatkih Ministrstva za finance. Skupna višina izdanih obveznic ta dan je znašala 35,6 milijard evrov in je bila nekaj nižja od konsolidiranega državnega dolga, saj se država vključno z občinami deloma financira tudi preko drugih oblik (zakladne menice, posojila), za katere podrobnejši podatki niso v celoti na voljo.

 

V izračunu smo torej preverili, kakšno bo plačilo obresti v prihodnjih letih glede na trenutno stanje, če ob zapadlosti posamezne obveznice le-to nadomestimo z izdajo nove obveznice po treh variantah (2,0 %, 2,5 % in 3,0 %). Slika pokaže zanimivo gibanje, saj bodo stroški zadolževanja obstoječega državnega dolga v naslednjih letih ne glede na dvigovanje obrestnih mer celo še nižji. Spodnja, modra črta prikazuje pogoje zadolževanja, če bomo nove obveznice izdajali po 2-odstotni letni obrestni meri. V tem primeru bodo letna plačila za omenjenih 35,6 milijard dolga po nekaj deset milijonov evrov nižja še naslednjih šest let. To je posledica dejstva, da nam v naslednjih letih zapadajo obveznice, ki so bile izdane po višjih obrestnih merah kot omenjena predpostavka novega zadolževanja po 2 % letno. Ko bomo čez deset let nadomestili skoraj vse trenutno izdane obveznice, tudi tiste po letni obrestni meri nič, pa bodo letni stroški zadolžitve okoli 100 milijonov evrov višji od današnjih.

 

Na sliki je tudi varianta izdaje novih obveznic po 3-odstotni obrestni meri in tudi po tej bodo stroški zadolževanja višji šele od leta 2026. Prikazana pa je tudi vmesna varianta z obrestno mero 2,5 % letno, po kateri bi se izdatki za obresti prav tako povečali šele leta 2027 glede na današnje plačilo za vse trenutno neodplačane izdane obveznice.

 

 

Vir: Ministrstvo za finance (stanje izdanih neodplačanih obveznic), lastni preračuni

 

 

Na osnovi razpoložljivih podatkov o izdanih državnih obveznicah za financiranje javnega dolga lahko torej ocenimo, da trenutno višanje obrestnih mer ne bo imelo večjega negativnega vpliva na proračunske izdatke za obresti na krajši rok. Realno lahko v nekaj naslednjih letih pričakujemo ceno nižje izdatke za plačilo obresti za trenutni obseg izdanih obveznic kljub nadomeščanju z novimi obveznicami. Večina ocen kaže, da letne obrestne mere na naše obveznice ne bi smele preseči tri odstotke, verjetno bodo preje nižje.

 

Seveda pa to velja samo za višino obstoječega dolga, vsako dodatno zadolževanje za pokrivanje proračunskega primanjkljaja bo obrestne odhodke seveda povečalo. Prav tako tudi ni v celoti izključeno, da bi bila obrestna mera lahko tudi še nekoliko višja od upoštevanih variant (2 do 3 %). Vemo za finančni položaj Italije, ki bo nekakšno merilo za zgornji nivo obrestnih mer in Slovenija je v primerjavi z Italijo nedvomno v precej boljšem finančnem položaju.

 

A eno so številke, drugo pa je pomembnost posamezne države. In občutljivost majhnih držav na finančna nihanja in tudi špekulativne politike finančnih trgov je bistveno večja. Zaradi tega bo v bodoče vseeno potrebna precej večja previdnost pri fiskalni politiki, saj si Slovenija pač ne more privoščiti zadolžitve kot neka Italija. Konsolidiran javni dolg Italije v prvem kvartalu letošnjega leta namreč znaša 152,6 % njihovega BDP, Slovenije pa 75,1 % BDP*.

 

______________

* Eurostat

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
7
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?
4
05.09.2022 22:00
Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.435
02/
Dan potem: Velika igra v Ukrajini uhaja izpod nadzora
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.254
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.477
04/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 1.347
05/
Bolnik s Kolodvorske: Rešitev za nacionalko je bodisi v podržavljenju bodisi v komercializaciji
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.102
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.108
07/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 1.036
08/
Demokracija izhaja iz ravnotežja v vesolju, avtokracija pa temelji na prevladi temnih sil, ki uničujejo življenje
Miha Burger
Ogledov: 628
09/
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
Uredništvo
Ogledov: 584
10/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.082