Razkrivamo

Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom

Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se že od vsega začetka, odkar je na oblasti, močno opira na rusko pravoslavje, ki ga združuje z ruskim etnonacionalizmom in s spoštovanjem stalinizma. Redki kritiki se zato putinizmu posmehujejo kot nekakšnemu ruskemu pravoslavnemu nacionalno-komunističnemu monarhizmu. Putin poleg tega uporablja religijo kot motivacijsko sredstvo za oborožene sile. Njegov ključni zaveznik pa je 75-letni patriarh Kiril, nekdanji sodelavec KGB, od leta 2009 vodja Ruske pravoslavne cerkve. Kiril je izjemno zanimiva osebnost, pravzaprav poslovnež, milijarder, politik, manipulant in duhovnik v eni osebi. Z njim je povezanih kar nekaj afer in škandalov, ki dokazujejo, da gre vse prej kot za moralno neoporečno osebnost, kaj šele nedolžnega duhovnika. Zaradi patriarhove osebne involviranosti v vojno v Ukrajini ga je že več držav uvrstilo na seznam sankcioniranih ruskih državljanov, nazadnje je to junija storila Velika Britanija. Toda ko je podobne sankcije proti Kirilu želela uvesti tudi Evropska unija, ji je to preprečilo nasprotovanje Madžarske oziroma Viktorja Orbana osebno. Kako sta se Ruska pravoslavna cerkev in njen patriarh znašla v tako kontroverznem položaju? Naš sodelavec Maksimiljan Fras razkriva temačno preteklost in vse prej kot čisto sedanjost "uradne ruske cerkve".

09.08.2022 22:30
Piše: Maksimiljan Fras
Ključne besede:   patriarh Kiril   Ruska pravoslavna cerkev   Moskva   Rusija   Ukrajina   vojna   agresija   Peter Veliki   Lenin   Stalin   KGB   Sovjetska zveza   Vladimir Putin

Koncept Svete Rusije kot nebeškega kraljestva na zemlji pa je pod patriarhom Kirilom postal bolj podoben kraljestvu vojne. Kiril je s svojo podporo Putinovemu režimu in invaziji na Ukrajino znotraj Ruske pravoslavne cerkve sprožil nesluteno drobljenje in odpadanje, navzven pa velik razkol med vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami.

Ruska pravoslavna cerkev (RPC), znana tudi kot Moskovski patriarhat, je največja med vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami in je imela skozi zgodovino velik vpliv na vladajočo ideologijo v Rusiji. V 15. in 16. stoletju je oblikovala idejo, da je Moskva "tretji Rim", in sicer po padcu Konstantinopla kot "drugega Rima" leta 1453, ko ga je osvojil Otomanski imperij. Ideja "tretjega Rima" ima tri ključne elemente: prvi je teološki in pomeni enotnost Vzhodne pravoslavne cerkve; drugi je socialni in govori o enotnosti vzhodnih Slovanov skozi pravoslavno vero; tretji element pa je državna doktrina, po kateri ima vladar Moskve vlogo vrhovnega vladarja vzhodnih pravoslavnih narodov in zaščitnika Vzhodne pravoslavne cerkve – to je hkrati tudi koncept današnje uradne ruske državne doktrine, znane pod imenom Ruski svet ("Russkiy mir").

 

Že v 19. stoletju so slovanofili kot npr. Dostojevski videli možnost združitve vseh pravoslavnih narodov pod vodstvom Rusije, kar je bil delno tudi razlog, zakaj je Rusija takrat posredovala pri osamosvojitvenih prizadevanjih balkanskih narodov: rusko-turška vojna v letih 1877–1878 je tako imela za posledico vzpostavitev Bolgarije, Romunije, Srbije in Črne gore kot neodvisnih pravoslavnih držav pod ruskim vplivom.

 

 

Cerkev v službi KGB

 

Ruska pravoslavna cerkev je bila skozi zgodovino tesno povezana z rusko državo, a njen odnos s posvetno oblastjo ni bil vedno ravno idiličen. Car Peter Veliki jo je občutil kot grožnjo svoji oblasti, zato je leta 1721 odpravil Moskovski patriarhat ter namesto njega ustanovil t.i. Najsvetejši upravni sinod, ki pa je bil pod državnim nadzorom. Takšen cezaropapizem je pripeljal do razmaha korupcije, saj so škofje do svojega položaja prihajali s podkupovanjem državnih uradnikov. Poleg tega je tudi Katarina Velika zasegla precej cerkvenih posestev. Moskovski patriarhat so nato ponovno vzpostavili šele leta 1917, po odstopu zadnjega ruskega carja. Toda takoj nato je Leninova komunistična vlada začela Cerkev kruto preganjati. Še posebej krut do nje pa je bil Stalin, ki je med letoma 1937 in 1941 usmrtil več kot 105.000 duhovnikov. Ko pa je leta 1941 spoznal, da je Cerkev uporabna kot sredstvo za mobilizacijo ljudskih množic proti nemški invaziji, jo je spet postavil na noge. Leta 1943 so tako izvolili novega moskovskega patriarha in po vsej Sovjetski zvezi je bilo ponovno odprtih na tisoče cerkva.

 

 

"Ruska vojska v Ukrajini uporablja tudi vojaške tovornjake, ki so kot ruske pravoslavne cerkve na kolesih z velikim križem na strehi, ki vojake motivirajo z verskim nacionalizmom."

 

 

Po vojni so sicer sledili novi valovi preganjanja Cerkve, dokler se konec osemdesetih let 20. stoletja pod Gorbačovom preganjanje ni dokončno ustavilo. Vendar pa je bila Ruska pravoslavna cerkev (RPC) v času komunizma z državo v tesnejšem odnosu, kot se zdi: Partija je namreč imela nad njo strog nadzor. Že izvolitev novega moskovskega patriarha leta 1943 je potekala pod nadzorom NKVD. Partijski ideološki oddelek in KGB pa sta tudi pozneje preverjala in potrjevala vse kandidate za ključne položaje v RPC, vključno s škofi. Duhovnike RPC so uporabljali kot agente za svoj vpliv na Ekumenski svet Cerkva. Glede na arhivske dokumente je ruski patriarh Aleksej II. delal za KGB kot agent z vzdevkom Drozdov, njegov naslednik patriarh Kiril pa naj bi kot agent KGB nosil vzdevek Mikhailov. Patriarha Alekseja II. so ustoličili junija 1990, torej še pod nadzorom KGB v zadnjem letu ZSSR. Sedanjega patriarha Kirila pa so ustoličili februarja 2009, v devetem letu Putinove vladavine. Njegovo imenovanje ni bilo naključje in je jasno odražalo Putinove želje.

 

 

Neuradna državna cerkev

 

Čeprav Rusija nima uradne državne Cerkve, ima pravoslavje danes v ruski družbi poseben, privilegiran položaj. Putin se namreč od vsega začetka, odkar je na oblasti, močno opira na rusko pravoslavje kot na del svoje ideologije. V putinizmu se rusko pravoslavje združuje z ruskim etnonacionalizmom in s spoštovanjem stalinizma (ker je dosegel zmago v t.i. veliki domovinski vojni). Putinovi nasprotniki se zato putinizmu posmehujejo kot "ruskemu pravoslavnemu nacionalno-komunističnemu monarhizmu". Putin uporablja rusko pravoslavje kot motivacijsko sredstvo za oborožene sile. Tako naj bi bila recimo na raketni križarki Moskva, ki je aprila potonila na dno Črnega morja, tudi pravoslavna kapelica, v kateri je bil shranjen relikvarij iz 19. stoletja, ki naj bi vseboval fragment "pravega Jezusovega križa". Ruska vojska ima tudi t.i. mobilne točke za delo z verujočimi vojaki: to so vojaški tovornjaki, ki jih lahko najbolje opišemo kot ruske pravoslavne cerkve na kolesih z velikim križem na strehi, ki vojake motivirajo z verskim nacionalizmom. Poleg tega je Putinova vlada leta 2020 v mestu Kubinka v Moskovski oblasti zgradila velikansko Glavno katedralo ruskih oboroženih sil, ki ima kovinska tla, narejena iz staljenih nacističnih trofej. Ta vojaška katedrala simbolizira združitev Putinove neocaristične pravoslavne ideologije in ruskega nacionalističnega kulta vojaške zmage.

 

 

Leta 2020 so v Kubinki svečano odprli velikansko vojaško katedralo, ki ima kovinska tla iz staljenih nacističnih trofej.

 

 

Na čelu Putinovega režima so ljudje, ki so povezani z varnostno-obveščevalnimi službami (siloviki), in patriarh Kiril, ki naj bi bil tudi sam nekdanji agent KGB, za te kroge velja za zanesljivega in preverjenega človeka. To sicer ne pomeni, da je Kiril ves čas le lutka. Glede družbenih vprašanj že dolgo zagovarja zelo konservativna in protizahodna stališča, ki pa jih Putin vsekakor podpira. Kiril se zavzema za bizantinski koncept simfonije, tj. ureditve, v kateri Cerkev in država sodelujeta in se dopolnjujeta.

 

 

"Ruska pravoslavna cerkev v zadnjih 30 letih izjemno obogatela in bila hkrati vpletena v številne finančne škandale."

 

 

Leta 1988 je imela Ruska pravoslavna cerkev le okrog 7.000 duhovnikov. Toda zahvaljujoč prijateljskim odnosom s postkomunistično rusko državo je nato hitro rasla, z vedno novimi župnijami in samostani. Ko je leta 2009 položaj patriarha zasedel Kiril, je imela že 30.600 duhovnikov, leta 2019 pa že 40.500 duhovnikov in 38.600 župnij (vir). Kot omenja ameriški zgodovinar Chris Owen, je Ruska pravoslavna cerkev v zadnjih 30 letih izjemno obogatela in bila hkrati vpletena v številne finančne škandale. To ne pomeni, da so obogateli tudi navadni duhovniki RPC: ti v Moskvi prejmejo okrog 450–650 evrov mesečno, na podeželju pa okrog 200 evrov ali manj, kar seveda ni dovolj, da bi lahko vzdrževali svojo cerkev in vodili gospodinjstvo.

 

Kako se torej preživljajo? V glavnem z zbiranjem donacij za vse vrste obredov: molitve, posvetitve novih osebnih avtomobilov in stanovanj, krste, prodajo sveč itd. Nekateri duhovniki si služijo denar tudi na posveten način, na primer s kmetovanjem, peko, vožnjo taksija ipd. Del vrednosti donacije obdrži duhovnik, da lahko preživi in vzdržuje svojo cerkev, preostanek (menda do 50 %) pa gre "navzgor" k neposredno nadrejenemu in škofiji, ki nato do 15 % nakaže naprej v Moskvo. Zato je ključ do uspeha za navadnega duhovnika RPC v tem, da si najde bogatega donatorja, na primer lokalnega poslovneža ali oligarha. Podeželski duhovniki imajo pogosto na voljo le številčno šibkejše in revno prebivalstvo ter temu primerne donacije. V mestih pa je drugače, zato cerkve v mestih prosperirajo, na podeželju pa stagnirajo. RPC je sicer zelo skrivnostna glede svojih financ. Njeni računovodski izkazi niso objavljeni, donacij pa naj ne bi razkrivala niti državnim organom. To pomeni, da je poslovanje RPC tesno prepleteno z ustvarjalci premoženja v državi, ki se na indeksu zaznave korupcije Transparency International (vir) uvršča na neugledno 136. mesto.

 

 

Photoshop za patriarhovo uro

  

Leta 2012 je Kirilova zapestna ura znamke Breguet, vredna več kot 30.000 evrov, ki mu jo je podaril neznani dobrotnik, sprožila mednarodno polemiko po nerodnem poskusu, da bi jo odstranili s fotografije, ki so jo nato objavili na uradni spletni strani RPC (vir): ura je bila odstranjena, vendar so ob retuširanju fotografije pozabili odstraniti še njen odsev na polirani površini mize ...

 

Podobne škandale z luksuznimi zapestnimi urami ipd. je sicer imelo še več drugih vodilnih duhovnikov RPC. Naslednji dobrotnik, rusko naftno podjetje Lukoil, je Kirilu podaril 4 do 6 milijonov dolarjev vredno jahto Pallada. V Sredozemlju pa naj bi imel tudi zasebno luksuzno jahto Azimuth, vredno približno 700.000 dolarjev, ki naj bi mu jo prav tako podaril nek dobrotnik. Razni podjetniki Kirilu omogočajo tudi brezplačne letalske prevoze, npr. uporabo letala Gulfstream G450 v vrednosti 43 milijonov dolarjev, za potovanja po Rusiji. Ruska država pa Kirila z vladnim letalom Iljušin 96-300 vozi na tako oddaljene destinacije, kot je Antarktika. Od leta 2010 je ruska vlada tudi "vrnila" RPC na tisoče nepremičnin v državni lasti, čeprav mnoge od njih, kot recimo Federovsky Godorok, nikoli niso bile cerkvena lastnina. Federovsky Godorok, ogromen rezidenčni kompleks v bližini Sankt Peterburga, ki je bil zgrajen za carja Nikolaja II., so začeli prenavljati na javne stroške (ocena del okrog 47 milijonov evrov), da ga bo lahko patriarh Kiril uporabljal kot svojo uradno rezidenco. Kiril ima sicer že zdaj stalno na razpolago več kot 20 rezidenc, ki pripadajo različnim verskim ustanovam RPC; tudi tisto ob Črnem morju pri Gelendžiku, katere gradnja naj bi stala milijardo dolarjev in ki formalno pripada RPC, vendar vanjo nimajo prostega dostopa niti škofje (vir). 

  

Zaradi teh odnosov je RPC močno odvisna od oligarhov in države, pri čemer gre za povezavo, ki teče v obe smeri. Vendar pa je tudi Cerkev sama po sebi donosen posel, deloma tudi zaradi dejavnosti sedanjega patriarha Kirila. Leta 1989 je Kiril – takrat je bil še metropolitanski škof v Smolensku in Kaliningradu – v RPC vodil Oddelek za zunanje cerkvene odnose, ki je bil odgovoren za cerkvene odnose v tujini. Kiril je imel na tem področju kot cerkveni predstavnik že dolgoletne izkušnje in omenjeni oddelek RPC je bil skoraj zagotovo tesno povezan s sovjetskim režimom, vendar pa je po razpadu ZSSR leta 1991 prevzel nove komercialne vloge. Postkomunistična ruska država je namreč RPC priznala posebne privilegije. Tako je med leti 1994–1997 RPC lahko brez dajatev uvažala tobak in tobačne izdelke.

 

 

Škandal s photoshopom je razkril Kirilovo uro znamke Breguet, vredno najmanj 30.000 evrov.

 

 

Cerkev je uvozila 8 milijard cigaret, ki jih je nato prodala po nižjih cenah od tržnih, s čimer je postala eden največjih ruskih dobaviteljev. Razkritje tega dogovora je privedlo do velikega škandala, v katerem se je Kirila zaradi njegove vloge pri vodenju tega posla prijel vzdevek "tobačni metropolit". Ko je sporazum o uvozu cigaret postal preveč sporen, ga je takratni patriarh Aleksej II. prekinil. Toda RPC je smela brez dajatev uvažati in prodajati tudi vino. Znani Nikolo-Ugreški samostan v predmestju Moskve, ki je neposredno podrejen patriarhatu, je samo leta 1995 s prodajo alkohola zaslužil 350 milijonov dolarjev. Poleg tega naj bi bila RPC udeležena tudi pri poslih, povezanih z nafto, dragulji in prodajo ustekleničene vode. Eden najbolj donosnih cerkvenih poslov pa je tudi njena tovarna Sofrino, ki izdeluje in prodaja cerkvene predmete, kot so cerkvena oblačila, pohištvo, ikone in sveče, namenjene duhovnikom in vernikom po vsej Rusiji, pri čemer svoje izdelke zaračunava po premium cenah. Po poročanju ruskih medijev so prihodki RPC samo v letu 2014 znašali 5,6 milijarde rubljev (takrat približno 150 milijonov dolarjev). K temu dodajmo, da njeni prihodki niso obdavčeni. Država pa je med letoma 2012 in 2015 RPC dodatno zagotovila še 14 milijard rubljev finančnih sredstev.

 

 

Patriarh, ki ljubi denar in razkošje

 

Patriarh Kiril je medtem tudi osebno izjemno obogatel. Kiril in njegovi sorodniki naj bi imeli v osebni lasti več stanovanj in nepremičnin v Moskvi in Sankt Peterburgu, ki jih je novičarski portal Proekt leta 2020 ocenil na približno 2,9 milijona dolarjev (vir). Po poročanju Novaye Gazete (vir) pa ima Kiril v osebni lasti še počitniško hišo pri Zürichu v Švici ter je solastnik več drugih nepremičnin v Moskvi, Smolensku in Kaliningradu. Časnik Moscow News je leta 2006 patriarhovo osebno premoženje ocenil na 4 milijarde dolarjev (vir), Novaya Gazeta pa v letu 2019 na 4–8 milijard dolarjev (vir), pri čemer teh številk ni mogoče natančneje določiti, ker Kiril hrani svoje prihranke v švicarskih, italijanskih in avstrijskih bankah. V vsakem primeru naj bi bil patriarh Kiril danes eden najbogatejših državljanov Rusije.

 

RPC je pod Kirilovim vodstvom strateško uporabljala svoje bogastvo in vpliv za krepitev ruske mehke moči na mednarodni politični sceni. Tudi tako, da je poskušala Ekumenskemu patriarhatu v Konstantinoplu (Carigradu) prevzeti njegovo prestižno tradicionalno vlogo častnega voditelja pravoslavnega sveta, kar je bila v veliki meri Kirilova osebna pobuda. S tem bi namreč Rusija pridobila velik vpliv na pravoslavne vernike po svetu. RPC je mdr. tudi nasprotovala prizadevanjem Moldavije za članstvo v Evropski uniji, ker naj bi to zahtevalo strpnost do homoseksualnosti. Zato je moldavska podružnica RPC organizirala javne proteste proti LGBT. V Črni gori pa je RPC odigrala pomembno vlogo pri spodkopavanju prizadevanj te države, da bi se osamosvojila od Srbije. Proruska Srbska pravoslavna cerkev močno nasprotuje vključevanju Črne gore v EU. Poleg tega je RPC že nekaj časa pomemben kanal za ruske stike z Iranom, s katerim skupaj gosti t.i. Islamsko-pravoslavni dialog, ki se vsakih nekaj let izmenično odvija v Moskvi in Teheranu. Zaradi materialnih potreb ruske vojske v Ukrajini so dobri stiki z Iranom za Rusijo danes še posebej pomembni. V Afriki pa RPC izvaja ambiciozen misijonski program gradnje šol in zdravstvenih ustanov, pri čemer aktivno spodbuja pripadnike drugih veroizpovedi, da se preusmerijo v pravoslavje.

 

 

Cerkev s politično agendo

 

RPC vpliva tudi na ameriško in evropsko desnico. Podpira krščanske konservativne organizacije kot je Svetovni kongres družin in promovira Rusijo kot zagovornico t.i. tradicionalnih vrednot. To je imelo na Zahodu velik odmev. Nekateri ameriški konservativci so celo prestopili v vzhodno pravoslavje. To verjetno pojasnjuje tudi odločitev madžarske vlade, da blokira načrt EU za sankcioniranje patriarha Kirila, saj v njem verjetno vidi zaveznika na področju socialne politike. Tukaj dodajmo, da je nekritično povezovanje Rusije s tradicionalnimi vrednotami velika zmota, razen če kot kazalnik tradicionalnih vrednot razumemo tudi suvereno uvrščanje Rusije v sam svetovni vrh po številu opravljenih splavov (vir). Nasploh je predstava o sodobni Rusiji kot nekakšni konservativni kulturi močnih družin zelo zgrešena. V resnici je ravno obratno. Če izključimo regije z muslimansko večino in upoštevamo samo etnično ruske regije, ima Rusija zlahka najvišjo stopnjo ločitev v Evropi (vir). V nekaterih regijah je skoraj stoodstotna.

 

Kot omenja dober poznavalec ruske stvarnosti Kamil Galeev, obstaja v Rusiji priljubljena šala: borimo se proti istospolnim družinam, medtem ko polovica države odrašča v istospolnih družinah. Pri tem so mišljene družine, ki jih sestavljajo babica, mama in otroci. To je prava realnost velikega dela Rusije, ne pa neka namišljena konservativna utopija, ki obstaja predvsem v uradni propagandi.

 

 

"Predstava o sodobni Rusiji kot nekakšni konservativni kulturi močnih družin je zelo zgrešena. V resnici je ravno obratno. Če upoštevamo samo etnično ruske regije, ima Rusija zlahka najvišjo stopnjo ločitev v Evropi."

 

 

"Mehka moč" RPC pa je v minulih mesecih utrpela hud udarec zaradi svojih stališč do Ukrajine in odkrite podpore patriarha Kirila vojni. V pridigi 6. marca 2022 je recimo Kiril izjavil, da Zahod že osem let izvaja "zatiranje in iztrebljanje ljudi v Donbasu", ker "je v Donbasu prisotno zavračanje, temeljno zavračanje tako imenovanih vrednot, ki jih danes ponujajo tisti, ki si lastijo svetovno oblast". Konkretno je dejal, da so ljudje v Donbasu zavrnili organizacijo gejevskih parad ponosa, zaradi česar da jih Zahod poskuša uničiti. Rekel je še: "Odpuščanje brez pravičnosti je predaja in šibkost." Ob tem je nad nasprotnike Rusije klical Božjo sodbo: "Da bi se pravična Božja sodba izpolnila nad vsemi, tudi nad tistimi, ki nase prevzemajo najtežjo odgovornost in poglabljajo prepad med brati, ga polnijo s sovraštvom, zlobo in smrtjo." (vir).

 

 

 

Vojni hujskač in cinik

 

Če je patriarhova pridiga 6. marca zvenela, kot da je v jedru njegove podpore vojni homofobija, je pozneje v svojih izjavah odkrito podpiral tudi Putinove propagandne utemeljitve vojne. V pridigi 9. marca je poudarjal, da so Ukrajinci in Rusi "en, ruski narod" in dodal: "Rusija je ena država, en narod, vendar se je ta narod izkazal za zelo močnega in njegovi sosedje, prestrašeni zaradi njegove moči, so začeli delati vse, da bi ta narod razdelili in delom tega naroda vcepili, da niso en narod." Poudaril je, da ima država "zakonsko pravico do uporabe sile", da prisili svoje državljane k poslušnosti in da odvrne grožnjo, ki jo predstavljajo druge države.

 

 

Vse od začetka ruske invazije na Ukrajino patriarh Kiril glasno in brezpogojno podpira Putinovo vojno.

 

 

Kar pomeni, da ima tudi Rusija pravico, do uporabe sile proti Ukrajini. Zahod, ki Ukrajincem daje orožje in jih podžiga k boju proti Rusom, pa je sovražnik Rusije in Boga (vir). Ko se je 16. marca preko Zooma sestal s papežem Frančiškom, pa mu je prvih dvajset minut od štiridesetih, kolikor je trajala njuna videokonferenca, z lista papirja bral ruske utemeljitve za vojno (vir). 3. aprila, neposredno po pokolu v Buči, je Kiril v pridigi v Glavni katedrali ruskih oboroženih sil izjavil, da je Rusija "miroljubna država", Rusi pa "zelo miroljubno, potrpežljivo ljudstvo", ki nimajo "želje po vojni ali po početju nečesa, kar bi lahko škodovalo drugim". Ob koncu pridige je izrekel še čestitke zbranim vojakom ob 4. postni nedelji ter izrazil željo, da bi se moč ruskih oboroženih sil pomnoževala.

 

Glede na to, da vsaj polovica ukrajinskih pravoslavnih kristjanov priznava Kirila za svojega patriarha in ga pri vsaki cerkveni službi vključujejo v svoje molitve, je takšno ravnanje izpadlo tako, kot da bi leta 1939 kakšen nemški papež blagoslavljal Hitlerjeve tanke, ki so se valili nad katoliško Poljsko ... 

 

 

Cerkev, ki zlorablja vero in Boga

 

Vojna je med ukrajinskimi pravoslavnimi kristjani povzročila globoke travme in močno poudarila verske delitve v deželi, ki imajo sicer globoke zgodovinske korenine. Do prve ruske invazije leta 2014 so bile v Ukrajini največje Ukrajinska avtokefalna pravoslavna cerkev (UAPC), Ukrajinska pravoslavna cerkev Kijevskega patriarhata (UPC-KP) in Ukrajinska pravoslavna cerkev Moskovskega patriarhata (UPC-MP), ki je od vseh treh največja in je tesno povezana z Rusko pravoslavno cerkvijo, s katero ima tudi skupnega patriarha. Toda UPC-MP si je v letih 2013 in 2014, med revolucijo proti skorumpiranemu proruskemu režimu Viktorja Janukoviča in med kasnejšimi ruskimi zasedbami Krima, Donecka in Luganska, odtujila številne Ukrajince, ki v njej vidijo zgolj marioneto (vir) Ruske pravoslavne cerkve in s tem geopolitično orodje ruske države.

 

Medtem ko je patriarh UPC-KP Filaret javno podprl protestnike v Kijevu, je recimo znani protojerej UPC-MP Andrej Tkačev 25. januarja 2014 med pridigo takole molil za ukrajinske protestnike (vir):

 

 

"Molim, da bi Gospod v srca in kosti upornikov vnesel strah in trepet. Da bi jim Bog poslal bolezen na dom in bolezen na ulico, strah na ulico in strah na dom. Da ne bi imeli miru, da požrejo drug drugega – naj kača požre kačo! Ne bo mi jih žal. So strašni sovražniki naše prihodnosti in strašni sovražniki današnje sedanjosti. /…/ Ukrajinsko ljudstvo razpada in nori in lahko pričakuje le grenko pilulo. Zasedli so ves Kijev, tuleči v svojem nerazumljivem jeziku. Ne vem, kako bi danes poimenoval Kijev, samo ubogo in bedno mesto."

 

 

UPC-KP je tudi obsodila rusko aneksijo Krima in jo označila za "agresijo na Ukrajino", RPC pa je aneksijo nasprotno odobravala, kajti "ruski narod ima pravico do združitve pod eno vlado", ruska vojska pa da je zgolj varovala "svobodo in identiteto". Takšna stališča so v Ukrajini seveda sprejeli z ogorčenjem.

 

 

Doktrina "Russkiy mir"

 

Ruska pravoslavna cerkev in z njo UPC-MP odločno podpirata rusko državno doktrino t.i. Ruskega sveta, po kateri so Rusi, Ukrajinci in Belorusi eno ljudstvo, kot da je to verska dogma. Pravoslavni svetnik Lavrencij Černigovski (1868–1950) je npr. oznanjal (vir):

 

"Kakor je nemogoče razdeliti Presveto Trojico, Očeta, Sina in Svetega Duha, saj je to en Bog, tako je nemogoče razdeliti tudi Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, saj so vse skupaj Sveta Rusija. /…/ Pazite se ukrajinskih samoposvečenih Cerkva in uniatov."

 

Takšne poglede podpirata tako Kiril kot Putin. 7. januarja 2016 je Kiril na primer v božičnem intervjuju na ruski televiziji izjavil (vir):

 

"Zame je Ukrajina isto kot Rusija. Tam je moje ljudstvo, Cerkev, ki me jo je Gospod blagoslovil voditi v tem zgodovinskem obdobju. To je moje veselje in moja bolečina. To je razlog za neprespane noči in razlog za veliko navdušenje, ki me včasih prevzame, ko pomislim na ljudi, ki s takšno močjo in vero branijo svoje prepričanje, svojo pravico, da ostanejo pravoslavni."

 

Pravoslavni v smislu: ruski.

 

 

 

Kip Vladimirja Velikega pred Kremljem kot simbol nove ruske ideologije.

 

 

Putin pa je novembra 2016 pred Kremljem dal postaviti 17,5 metra visok simbol te ideologije: velikanski bronasti kip kijevskega kneza Vladimirja Velikega, ki je v 10. stoletju pokristjanil Vzhodne Slovane. Vladimir Veliki je bil sicer vladar neke druge države – Kijevske Rusije, ne pa Rusije, ki takrat sploh še ni obstajala.

 

 

"Če pade Moskva, bo Sodni dan..."

 

Miselnost "utrdbe Rusije", ki jo podpirata tako Putin kot Kiril, predstavlja Rusijo v vlogi branilke tradicionalnih krščanskih vrednot pred izrojenim in razuzdanim svetom. (To se navezuje tudi na predstavo o pravoslavni Moskvi kot »tretjem Rimu«, ki da ne sme zapasti hereziji, kajti če bi se to zgodilo, bi nastopil Sodni dan.) V resnici pa je Ruska pravoslavna cerkev svoj privilegirani položaj izkoristila za preganjanje drugih krščanskih veroizpovedi. Po prvi ruski invaziji leta 2014 so namreč pripadnike UPC-KP in UAPC preganjali tako na anektiranem Krimu kot tudi v Donbasu. Na Krimu so med drugim oplenili katedralo sv. Vladimirja in Olge v Simferopolu in iz nje izgnali UPC-KP (vir).

 

 

"Več sto pogumnih ukrajinskih pravoslavnih duhovnikov je napisalo odprto pismo, v katerem so pozvali voditelje drugih avtokefalnih vzhodnih pravoslavnih Cerkva, naj patriarhu Kirilu zaradi njegove podpore invaziji na Ukrajino in heretičnega pridiganja doktrine Ruskega sveta sodijo na posebej za ta namen ustanovljenem mednarodnem cerkvenem sodišču."

 

 

Zaprli so tudi veliko večino drugih cerkva UPC-KP na polotoku (vir). Takšno ravnanje RPC je zbližalo do takrat konkurenčne ukrajinske pravoslavne verske skupnosti. Tudi pripadniki RPC oz. UPC-MP, ki so bili ukrajinski patrioti in so verjeli v versko svobodo, so vse težje sprejemali Kirilova stališča. 15. decembra 2018 so se tako UPC-KP, UAPC in del UPC-MP združile v Pravoslavno cerkev Ukrajine (PCU). To je bila za RPC in UPC-MP zelo slaba novica, saj sta v PCU videli smrtnega tekmeca. Ruska pravoslavna cerkev gleda na ustanovitev Pravoslavne cerkve Ukrajine kot na nezakonito odcepitev in je poskušala preostali pravoslavni svet prepričati, naj se PCU izogiba. Toda 5. januarja 2019 je konstantinopelski patriarh Bartolomej priznal novoustanovljeni Pravoslavni cerkvi Ukrajine njeno avtokefalnost oziroma neodvisnost. Njegovemu zgledu so nato sledile še nekatere druge pravoslavne Cerkve in priznale PCU. Odziv Ruske pravoslavne cerkve na to je bil besen in je privedel do enega največjih cerkvenih razkolov po letu 1054: patriarh Kiril je z zelo agresivno potezo prekinil stike RPC z Ekumenskim patriarhatom v Konstantinoplu in drugimi pravoslavnimi Cerkvami, ki so priznale PCU. 

 

K Pravoslavni cerkvi Ukrajine je takoj po njeni ustanovitvi prestopilo na stotine župnij UPC-MP (vir). Putinova invazija na Ukrajino februarja 2022 je nato sprožila še en množični eksodus iz UPC-MP in upor številnih njenih duhovnikov. Več sto duhovnikov UPC-MP je podpisalo odprto pismo, v katerem so pozvali voditelje drugih avtokefalnih vzhodnih pravoslavnih Cerkva, naj patriarhu Kirilu zaradi njegove podpore invaziji na Ukrajino in heretičnega pridiganja doktrine Ruskega sveta sodijo na posebej za ta namen ustanovljenem mednarodnem cerkvenem sodišču (vir). Tudi nekateri pogumni duhovniki RPC so v Rusiji javno protestirali proti vojni, zaradi česar so jih odstavili ali celo zaprli (vir).

 

Enega najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov Ruske pravoslavne cerkve, metropolita Hilariona, ki je za marsikoga veljal za Kirilovega naslednika na položaju patriarha, so prestavili na manj ugleden položaj na Madžarsko, ker se je izmikal javnemu izražanju podpore invaziji na Ukrajino (vir). Da bi UPC-MP omejila škodo, je maja 2022 razglasila neodvisnost od RPC. Patriarh Kiril se je na to odločitev odzval z izjavo, da "duhovi hudobije" želijo ločiti pravoslavno ljudstvo Rusije in Ukrajine, a da jim to ne bo uspelo (vir). Če je bila ta poteza UPC-MP res iskrena, gre za velik, naravnost zgodovinski razkol znotraj Ruske pravoslavne cerkve, a nekateri ne verjamejo povsem, da je temu tako (vir).

 

 

Ruska pravoslavna cerkev izgublja ...

 

Prihodnost bo pokazala, koliko vpliva je Moskva še ohranila nad UPC-MP, a njen vpliv je gotovo še zmeraj prisoten v krajih, kot je znameniti pravoslavni samostan Svetogorska lavra na vzhodu Ukrajine: ta samostan iz 15. stoletja je ruska vojska v zadnjih mesecih nekajkrat bombardirala, pri čemer je umrlo že več redovnikov, duhovnikov in nun, a so menihi tega ukrajinskega samostana, ki je že pred vojno veljal za zelo prorusko usmerjenega, tudi junija 2022 novinarju New York Timesa še vedno zagotavljali, da naprej ostajajo zvesti Moskovskemu patriarhatu in niti zaradi ponavljajočih se ruskih bombardiranj niso pripravljeni kritizirati Rusije (vir).

 

Ruska vojska je sicer med obsežnimi topovskimi obstreljevanji do zdaj nediskriminatorno uničila tudi večje število cerkvenih objektov drugje po Ukrajini. Pa drugi strani se je ob UPC-MP do zdaj tudi Ruska pravoslavna cerkev v Litvi odločila, da se bo zaradi vojne v Ukrajini osamosvojila od Moskovskega patriarhata (vir), župnija Ruske pravoslavne cerkve v Amsterdamu pa je iz istega razloga sklenila, da bo prestopila pod okrilje Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu (vir).

 

Ruska soldateska je samostan Svetogorska lavra na vzhodu Ukrajine že večkrat bombardirala.

 

 

Zaradi razdvojenosti med pravoslavnimi Cerkvami v Ukrajini je med ljudmi sploh upadlo zaupanje vanje. Ukrajinske oblasti se ob tem bojijo možne kolaboracije posameznih duhovnikov UPC-MP z rusko vojsko. Danes je v Ukrajini približno 8.000 župnij, ki so lojalne Kijevu, in še vedno krog 12.000 takšnih, ki spadajo pod UPC-MP. Metropolit UPC-MP Klement je novinarjem New York Timesa minuli mesec v zvezi z nedavnim prehajanjem več sto duhovnikov UPC-MP s svojimi župnijami pod novoustanovljeno Pravoslavno cerkev Ukrajine dejal, da so ti prehodi večinoma pogojeni z grožnjami:

 

"Recimo tako, da ljudje pridejo k vam na dom, razbijajo okna, rišejo svastike. Ali tako kot v lvovski regiji, kjer so duhovnika polili z zeleno barvo, ker je 'kolaborantr'. V čem je njegova kolaboracija? Ker moli vero, za katero verjame, da je resnična?"

 

Nasproten primer pa predstavlja recimo župnija UPC-MP v bližini ukrajinskega mesta Rivne, kjer so župljani izrazili željo, da bi njihova župnija prestopila v PCU, a domači duhovnik ni bil za to. Namesto tega je nekega dne z domačim duhovnikom prišel v župnijo nadzorni duhovnik Moskovske patriarhije, ki je odstranil imetje iz njihove cerkvene stavbe. "Nadzorni duhovnik se je spustil na kolena in preklel našo vas. Rekel je, da upa, da tu ne bo nihče ostal živ. Kakšen duhovnik je to?" je pozneje novinarjem New York Timesa pripovedovala ena od župljank (vir).

 

 

Ali je patriarh lahko heretik?

 

Patriarh Kiril je s svojo podporo Putinovemu režimu in njegovi invaziji na Ukrajino znotraj Ruske pravoslavne cerkve sprožil nesluteno drobljenje in odpadanje, navzven pa velik razkol med vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami in novo ledeno dobo v dialogu z Vatikanom. Junija 2022 je kardinal Kurt Koch, ki znotraj rimske kurije vodi Dikasterij za edinost kristjanov, v intervjuju za časopis Die Tagespost dejal, da je po njegovem mnenju "herezija, da si patriarh upa legitimirati brutalno in absurdno vojno v Ukrajini s psevdoreligioznimi razlogi". Izpostavil je tudi, da iz krščanske perspektive "ni mogoče upravičiti agresorske vojne, ampak kvečjemu, pod določenimi pogoji, obrambo pred nepravičnim napadalcem" (vir).

 

Odnos med Cerkvijo in državo v Rusiji danes gotovo ni ravno podoben "simfoniji", temveč bolj Kirilovemu ministriranju Putinu, pred čimer je Kirila že pred meseci svaril papež Frančišek. Koncept Svete Rusije kot nebeškega kraljestva na zemlji pa je pod patriarhom Kirilom postal bolj podoben kraljestvu vojne, kjer se ideja o človeškem odrešenju skozi krščansko pravoslavno vero usodno prepleta z agresivno imperialno politiko ruskega etnonacionalizma.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
7
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?
4
05.09.2022 22:00
Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.432
02/
Dan potem: Velika igra v Ukrajini uhaja izpod nadzora
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.240
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.475
04/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 1.339
05/
Bolnik s Kolodvorske: Rešitev za nacionalko je bodisi v podržavljenju bodisi v komercializaciji
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.099
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.106
07/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 1.035
08/
Demokracija izhaja iz ravnotežja v vesolju, avtokracija pa temelji na prevladi temnih sil, ki uničujejo življenje
Miha Burger
Ogledov: 626
09/
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
Uredništvo
Ogledov: 538
10/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 731