Razkritje prvih podatkov iz primerjave cen osnovnih živil med slovenskim trgovci, ki jih je določila vlada, ni prineslo nobenih presenetljivih razkritij, obenem pa ne niti jasnih odgovorov. V razpredelnici, ki je objavljena na spletnem portalu Našasuperhrana (vir), se je v košarici s 15 kategorijami osnovnih živil znašlo kar 238 različnih izdelkov. Med njimi je le petina takšnih, ki jih je nemogoče neposredno primerjati, ker gre za izdelek istega proizvajalca oziroma za isto blagovno znamko. 

Cene živil, ki jih je vlada določila kot sestavni del osnovne košarice v Sloveniji, so nižje kot na Hrvaškem, Madžarskem in - vsaj v nekaterih segmentih - tudi v Italiji. To pomeni, da imajo slovenski kupci konkurenčno trgovsko okolje, še posebej ob dejstvu, da je na hrvaškem nižji BDP na prebivalca kot v Sloveniji.

Iz razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo, da je najdražja košarica v Tušu, najcenejša pa v Eurospinu. Na ravni primerljivih kategorij je drugi najcenejši slovenski trgovec Mercator. Med košarico živil v Mercatorju in Eurospinu je razlika manj kot 2,5 evra, ob uporabi lojalnostne kartice Pika pa se ta še dodatno zniža.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, je za STA ocenil, da "primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerjajo le maloprodajne cene. Za realno sliko pa bi na embalaži izdelka morali zapisati, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi."

Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice, pa je povedala, da bo "čas pokazal, ali bo primerjalnik maloprodajnih cen dosegel namen". S tem se je izognila neposrednemu komentarju na račun vse bolj glasnih očitkov glede smotrnosti tovrstnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja.