Razkrivamo

O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize

Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država bistveno bolj ranljivi na finančne pretrese in da se v krizi ne bo nihče pretirano obremenjeval z nami. Obrestna mera za slovenski javni dolg je v letošnjem letu sicer nekoliko narasla in je višja kot v Nemčiji, a nižja kot v Italiji. Za Slovenijo je mogoče ob tem zanimiv podatek, da imamo Slovenci (tj. vsi rezidenti Slovenije) v tujih naložbah že skoraj toliko premoženja, kot si ga sposojamo v tujini, da imamo mednarodno skoraj izravnano pozicijo.

22.11.2022 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javni dolg   obrestna mera   državne obveznice   BDP   obresti   Slovenija   EU   Nemčija   Italija   Japonska

Slovenci svoja finančna premoženja raje v večji meri vlagamo v tuje papirje, tujci pa v naše. Drastični nasprotni primer je denimo Japonska, ki ima javnega dolga že za okoli 250 % BDP, vendar to ni problem, saj Japonci ves svoj dolg pokupijo sami ...

V času rasti obrestnih mer so države z višjim obsegom javnega dolga pod večjim pritiskom in spremljanjem finančnih trgov. V zadnjem letu so se tako obrestne mere na državne obveznice dvignile za okoli tri odstotne točke, nekaj več za bolj problematične države. Čeprav smo na zadnjič brali zanimiv odziv finančnih trgov glede Nemčije zaradi energetske krize, so nemške obveznice še vedno ocenjene kot najmanj tvegane in zato prinašajo najnižje donose. Na drugi strani so italijanski papirji, kjer investitorji zahtevajo precej višji donos. Vseeno pa razlike niso tako velike, kot bi na prvi pogled izhajalo iz visoke zadolženosti italijanske države. To se pogosto povezuje z oceno, da je pretežni del javnega dolga Italije financiran znotraj države, kar tudi drži. Glede na ta gibanja in razlike je mogoče zanimivo pogledati nekaj statističnih podatkov o strukturi javnega dolga ter zadnjih gibanjih obrestnih mer na državne papirje.

 

Nepredvidljive razmere v svetu ter dvigovanje obrestnih mer centralnih bank so povečali tudi pričakovane donose na državne vrednostne papirje. Potem ko so se še lani tudi donosi na slovenske 10-letne obveznice gibali blizu ničle (nemški pa v negativnem območju), pričakujejo investitorji letos precej več in donosi zato postopno naraščajo. Kot je razvidno iz prve slike, je ta rast pri izbranih treh državah (Slovenija, Nemčija, Italija) dokaj usklajena, čeprav se z višanjem obrestnih mer sorazmerno povečujejo vseeno tudi razlike. Če so slovenske obveznice odstopale od nemških donosov lani še kakšne pol odstotne točke, je bila na začetku tega meseca ta razlika že bližje odstotni točki in pol. V novembru so tako pričakovani donosi na 10-letno obveznico Republike Slovenije že preko 3,5 % na leto, nemška pa je prebila mejo dveh odstotkov. To pomeni, da so finančni vlagatelji pripravljeni danes posoditi denar Sloveniji za 10 let (tj. kupiti njene obveznice) po fiksni obrestni meri 3,5 % letno. Posledično je tržna cena obveznice, ki smo jo izdali lani po 1-odstotni obrestni meri, padla tudi za petino in takšno volatilnost cen državnih papirjev je dobro imeti pred očmi, ko razmišljamo npr. o izdaji obveznic z namenom prodaje prebivalstvu.

 

Primerljiva italijanska obveznica pa se giblje ves čas še kakšno odstotno točko nad pričakovanimi donosi za Slovenijo. Finančni investitorji torej ocenjujejo naložbo v italijanski javni dolg kot bolj tvegano kot zadolževanje Slovenije. V zadnjih tednih se tako pričakovan donos na državne papirje Italije giblje okoli 4,5 %.

 

Kljub precejšnjemu skoku trenutnih obrestnih mer je pri tem vseeno potrebno omeniti, da imajo te obrestne mere vpliv na nove izdaje obveznic, na obstoječi dolg pa države vseeno plačujejo obresti še po prejšnjih pogojih (ne glede na njihovo ceno na trgu). Lanska povprečna obrestna mera na ves javni dolg Slovenije je tako znašala 1,7 %, podobno kot je tudi povprečje v Evropski uniji (Nemčija seveda plačuje obresti po nižji povprečni obresti meri, 0,9 %, Italija pa na primer po 2,4 %). Zaradi zaključka odplačevanja obveznic izpred desetih let po še višjih obrestnih merah se bodo stroški financiranja slovenskega javnega dolga kljub rasti obrestnih mer trenutno celo znižali. Perspektivno pa bo rast obrestnih mer za novoizdane obveznice skupaj z rastjo javnega dolga zaradi načrtovanega proračunskega primanjkljaja v naslednjih letih postopno povečalo tudi izdatke države Slovenije za obresti.

 

 

Slika 1: Obrestne mere na desetletne državne obveznice Slovenije, Nemčija in Italije.

 

 

Kot rečeno, pričakovan donos na italijanske obveznice je višji, kar izhaja predvsem iz njihove visoke zadolžitve. Na naslednji, drugi sliki je prikaz zadolženosti nekaterih izbranih držav EU po stanju konec preteklega leta. Največ javnega dolga v primerjavi z BDP ima Italija (150 % BDP), kar jo sicer uvršča na drugo mesto med vsemi 27 državami EU (pod nazivom države je zaporedno mesto med vsemi 27 državami in povprečjem EU). Slovenski dolg glede na BDP je pod povprečjem EU in nekoliko višji, kot ga ima Nemčija.

 

 

Slika 2: Javni dolg glede na BDP in obrestne mere (vir: Eurostat, Investing.com)

 

 

Obseg zadolženosti posamezne države ima seveda pomemben vpliv na obrestne mere, ki jih države plačujejo za svoj dolg, a kot je razvidno iz slike 2, to ni odločilno. Po višini obrestne mere (upoštevane so obrestne mere na 10-letne obveznice na dan 10. november 2022) izstopajo predvsem države, ki niso članice evra in plačujejo za svoj dolg bistveno večje obresti ne glede na nizko zadolženost držav. Potem pa ima poleg obsega zadolženosti velik vpliv tudi ocena o splošni finančni stabilnosti in zanesljivosti držav ter tudi velikosti države. Manjše države smo pač bolj ranljive, kar seveda relativizira višino naše zadolžitve.

 

Pomemben element pri oceni zadolženosti države je tudi delež posojilojemalcev iz tujine, kar je prikazano na spodnji, tretji sliki. Posojilojemalci so razdeljeni na domače vlagatelje (ločeno finančne družbe - banke, zavarovalnice, skladi in nefinančne družbe plus gospodinjstva) ter na kupce obveznic iz tujine. Po teh podatki Italija izkazuje najnižji delež tujih investitorjev (29 %). Pretežni del obveznic torej pokupijo domači vlagatelji s finančnimi presežki, zaradi česar je Italija manj izpostavljena do tujih vlagateljev. Na drugi sliki pa so isti podatki sortirani po višini javnega dolga, financiranega iz tujine glede na BDP, kjer se vidi, da je položaj Italije podoben slovenskemu - tujci so vložili v državne obveznice znesek v višini 42 % BDP obeh držav. Seveda pa pri Italiji domači vlagatelji še dodatnih 108 % BDP, v Sloveniji le 32 %. 

 

 

Slika 3: Struktura javnega dolga po posojilodajalcih (vir: Eurostat)

 

 

Slika 3.1: Javni dolg glede na BDP

 

 

Vsekakor je ta vidik pri ocenjevanju zadolženosti in tveganosti naložbe za tuje vlagatelje pomemben in zaradi tega tudi italijanske obveznice ne ocenjujejo tako zelo tvegane, kot bi sicer izhajalo iz višine zadolžitve. Za Slovenijo je mogoče ob tem zanimiv podatek, da imamo Slovenci (vsi rezidenti Slovenije) v tujih naložbah že skoraj toliko premoženja, kot si ga sposojamo v tujini, da imamo mednarodno skoraj izravnano pozicijo. A iz teh podatkov je razvidno, da svoja finančna premoženja raje v večji meri vlagamo v tuje papirje (tujci pa v naše), kot je to značilno za Italijo ali kot drastični primer, za Japonsko. Slednja ima državnega dolga za okoli 250 % BDP, a tujina to ne vidi kot problem, ker Japonci ves dolg pokupijo sami (na spodnji sliki bi bili na koncu spiska z blizu nič odstotkov).

 

Ti podatki so seveda nek poenostavljen pogled na javni dolg posameznih držav, bolj statistična analiza kot nek poglobljen pristop. Ta bi bil bistveno zahtevnejši in presegal namen članka. Kljub temu pa tudi ti podatki dajo nekaj več informacij, kot pa samo podatek o višini dolga glede na BDP, in pokažejo na dodatne dimenzije zadolženosti. Po višini dolga je Slovenija resda pod povprečjem Evropske unije, a zavedati se moramo, da smo kot majhna država bistveno bolj ranljivi na finančne pretrese in da se v krizi ne bo nihče pretirano obremenjeval z nami (kot na primer z Italijo, katere sesutje bi pomenilo zlom evra).

 

Za konec še zanimiv prikaz nastanka visoke zadolžitve Italije in krajša primerjava s Slovenijo. Kot prikazuje spodnja slika 4, je italijanski dolg naraščal vse od sedemdesetih let nekje do leta 1995, ko so dosegli zadolženost že v višini 120 % BDP in na ta način bi naprej težko prav dolgo nadaljevali. V teh 25 letih so imeli tudi solidno gospodarsko rast, okoli 3 % letno, a tudi ob vsakoletnem 3 % primarnem proračunskem primanjkljaju. Lahko bi zapisali, da je bila skoraj vsa rast na kredit. V letu 1999 so Italijani prevzeli evro, zaradi česar so morali stabilizirati javne finance. Do krize v letu 2008 so zato ustvarjali primarni presežek in javni dolg se je relativno znižal. A najbrž so bili trendi v Italiji pred krizo 2008 podobni kot v Sloveniji, torej rast na osnovi zadolževanja zasebnega sektorja. Ta dolg se je pozneje prelil v državni dolg, gospodarska rast pa ustavila in se do danes ne uspe ponovno zagnati.

 

BDP Italije je tako danes realno približno na nivoju izpred 20 let, dolg pa jim še kar narašča. Za primerjavo - realni BDP Slovenije je v tem času porastel za preko 70 % in po kupni moči na prebivalca smo v Sloveniji zato danes že približno na nivoju Italije. To sicer ni kak poseben dosežek (potrebno se je primerjati z boljšimi), vseeno pa kaže, kakšni trendi so tudi možni. Tudi tu bi sicer lahko odprli poglobljeno razpravo o razlogih za takšne gospodarske rezultate Italije, a to bi presegalo namen in možnosti tega teksta.

 

 

 Slika 4: Rast BDP in javnega dolga v Italiji in Sloveniji

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.901
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.860
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.293
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.677
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 974
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 751
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 505
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.917