Komentar

Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini

Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile iz Ukrajine in odstopi od enostranske priključitve ukrajinskega ozemlja; mir bo, ko Ukrajina odstopi od svojih poskusov, da bi ponovno zavzela Krim, in preneha zavračanti okvira Minsk II; mir bo, ko se bodo vse strani strinjale, da bodo zavarovale suverene meje Ukrajine v skladu z Ustanovno listino OZN, podprto z jamstvi Varnostnega sveta OZN in drugih držav.

06.12.2022 22:15
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Jeffrey Sachs   Ukrajina   Rusija   ZDA   mir   pogajanja   Minsk II   Črno morje   Zelenski   Putin   Nato   OZN

Ukrajinska vojna je izjemno nevarna vojna med jedrskimi velesilami v svetu, ki obupno potrebuje mir in sodelovanje.

Na svoji nedavni tiskovni konferenci s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je predsednik Joe Biden izjavil: "Pripravljen sem govoriti z gospodom Putinom, če dejansko obstaja interes, da se odloči, da poišče način za končanje vojne. Tega še ni storil. Če je temu tako, se bom po posvetovanju s svojimi francoskimi prijatelji in prijatelji iz Nata z veseljem usedel s Putinom, da vidim, kaj želi, kaj ima v mislih." Tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina je odgovoril, da je Rusija pripravljena na pogajanja, katerih namen je "zagotoviti naše interese".

 

Zdaj je čas za mediacijo, ki temelji na osrednjih interesih in pogajalskem prostoru treh glavnih strani v konfliktu: Rusije, Ukrajine in Združenih držav.

 

Vojna pustoši Ukrajino. Po besedah Ursule von der Leyen, predsednice Evropske komisije, je Ukrajina izgubila že 100.000 vojakov in 20.000 civilistov. Ne le Ukrajina, ampak tudi Rusija, ZDA in EU – pravzaprav ves svet – bodo imeli ogromno koristi od konca konflikta, s čimer bodo odpravljeni jedrska groza, ki danes visi nad svetom, in uničujoče gospodarske posledice vojne.

 

Nič manjša avtoriteta kot načelnik Generalštaba oboroženih sil ZDA, general Mark A. Milley, je pozval k politični rešitvi konflikta s pogajanji, pri čemer je opozoril, da možnosti Ukrajine za vojaško zmago "niso velike".

 

Obstajajo štiri ključna vprašanja, o katerih se je treba pogajati: suverenost in varnost Ukrajine, odprto vprašanje širitve Nata, usoda Krima in prihodnost Donbasa.

 

Ukrajina zahteva predvsem to, da je suverena država, brez ruske dominacije, z varnimi mejami. Nekateri v Rusiji, morda tudi sam Putin, verjamejo, da je Ukrajina res del Rusije. Izpogajanega miru ne bo, če Rusija ne bo priznala ukrajinske suverenosti in nacionalne varnosti, podprte z izrecnimi mednarodnimi jamstvi Varnostnega sveta OZN in držav, vključno z Nemčijo, Indijo in Turčijo.

 

Rusija zahteva predvsem, da se Nato odpove svoji nameri širitve na Ukrajino in Gruzijo, s čimer bi v celoti obkrožil Rusijo v Črnem morju (Ukrajino in Gruzijo bi Nato dodal obstoječim črnomorskim članicam: Bolgariji, Romuniji in Turčiji). Nato se označuje za obrambno zavezništvo, vendar Rusija misli drugače, saj dobro pozna nagnjenost ZDA k operacijam za spremembo režimov proti vladam, ki jim nasprotuje (vključno z Ukrajino leta 2014, z vlogo ZDA pri strmoglavljenju takratnega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča).

 

Rusija prav tako trdi, da je Krim sedež ruske črnomorske flote od leta 1783. Putin je Georgea Busha mlajšega leta 2008 posvaril, da bo Rusija, če bodo ZDA potisnile Nato v Ukrajino, ponovno zavzela Krim, ki ga je sovjetski voditelj Nikita Hruščov leta 1954 iz Rusije prenesel v Ukrajino. Do Janukovičevega strmoglavljenja je bilo vprašanje Krima obravnavano preudarno z rusko-ukrajinskimi sporazumi, ki so Rusiji dali v dolgoročni najem pomorske objekte v Sevastopolu na Krimu.

 

 

"Obstaja nov kanček upanja za hiter, sporazumni konec vojne v Ukrajini."

 

  

Ukrajina in Rusija se zelo razhajata glede Donbasa, kjer pretežno živi rusko prebivalstvo. Medtem ko v večjem delu Ukrajine prevladujeta ukrajinski jezik in ukrajinska kulturna identiteta, v Donbasu prevladujeta ruska kulturna identiteta in jezik. Po Janukovičevem strmoglavljenju je Donbas postal bojišče med proruskimi in proukrajinskimi paravojaškami enotami, pri čemer so proruske sile razglasile neodvisnost Donbasa.

 

Sporazum Minsk II iz leta 2015 je bil diplomatski sporazum za konec spopadov, ki je temeljil na avtonomiji (samoupravi) regije Donbas znotraj ukrajinskih meja ter spoštovanju ruskega jezika in kulture. Po podpisu so ukrajinski voditelji jasno povedali, da obžalujejo sporazum in da ga ne bodo spoštovali. Čeprav sta bili Francija in Nemčija garanta sporazuma, nista pritiskali na Ukrajino, naj ga upošteva. Z vidika Rusije sta Ukrajina in Zahod s tem zavračala diplomatsko rešitev konflikta.

 

Konec leta 2021 je Putin ponovil zahtevo Rusije po prekinitvi nadaljnje širitve Nata, zlasti na Ukrajino. ZDA so zavrnile pogajanja o širitvi Nata. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je takrat provokativno izjavil, da Rusija pri tem ne bo imela nobene besede in da bodo samo članice Nata odločale o obkolitvi Rusije v Črnem morju.

 

Marca 2022, mesec dni po ruski invaziji, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dosegla znaten napredek pri pragmatičnem koncu vojne s pogajanji, ki temeljijo na neširitvi Nata, mednarodnih zagotovilih suverenosti in varnosti Ukrajine ter rešitvi vprašanj Krima in Donbas na miren način. Turški diplomati so bili zelo spretni posredniki.

 

Vendar se je Ukrajina nato oddaljila od pogajalske mize, morda na spodbudo Združenega kraljestva in ZDA, ter sprejela politiko zavračanja pogajanj, dokler Rusije z vojaško operacijo ne bodo pregnali iz Ukrajine. Konflikt se je nato stopnjeval, pri čemer si je Rusija priključila ne le dve regiji Donbasa (Lugansk in Doneck), ampak tudi regiji Herson in Zaporožje. Pred kratkim je Zelenski zanetil nov ogenj z zahtevo po prekinitvi ukrajinskih povezav z ruskimi pravoslavnimi institucijami, s čimer bi prekinil verske vezi etničnih Rusov in mnogih etničnih Ukrajincev, ki segajo tisočletje nazaj.

 

Ker se tako ZDA kot Rusija zdaj previdno približujejo pogajalski mizi, je čas za mediacijo blizu. Možni posredniki so Združeni narodi, Turčija, papež Frančišek, Kitajska in morda še drugi v določeni kombinaciji. Obrisi uspešne mediacije so pravzaprav jasni, prav tako podlaga za mirovni dogovor. Glavna točka mediacije je, da imajo vse stranke legitimne interese in legitimne pritožbe. Rusija je nezakonito in nasilno napadla Ukrajino. ZDA ne bi smele sodelovati pri strmoglavljenju Janukoviča leta 2014 in nato močno oboroževati Ukrajine, medtem ko so si prizadevale za širitev Nata, da bi obkrožili Rusijo v Črnem morju. Po Janukoviču sta oba ukrajinska predsednika, Petro Porošenko in Volodimir Zelenski, zavrnila izvajanje Sporazuma iz Minska II.

 

Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile iz Ukrajine in odstopi od enostranske priključitve ukrajinskega ozemlja; mir bo, ko Ukrajina odstopi od svojih poskusov, da bi ponovno zavzela Krim, in preneha zavračanti okvira Minsk II; mir bo, ko se bodo vse strani strinjale, da bodo zavarovale suverene meje Ukrajine v skladu z Ustanovno listino OZN, podprto z jamstvi Varnostnega sveta OZN in drugih držav.

 

Rusko-ukrajinska vojna je izjemno nevarna vojna med jedrskimi velesilami v svetu, ki obupno potrebuje mir in sodelovanje. Čas je, da ZDA in Rusija, dve veliki sili iz preteklosti in prihodnosti, pokažeta svojo veličino z medsebojnim spoštovanjem, diplomacijo in skupnimi prizadevanji za zagotovitev trajnostnega razvoja za vse – tudi za ljudi v Ukrajini, ki so najbolj nujno potrebujejo mir in obnovo.

 

Copyright © Project Syndicate 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.345
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.381
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.415
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.353
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.323
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.291
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.742
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 653
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 622
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.919