Običajno se pametni in modri ljudje pri reformah zgledujejo po državah, ki imajo boljše rezultate, kot jih imamo mi, in jih skušajo razvojno ujeti. Kot boste videli iz podatkov v nadaljevanju, smo si po ključnih zdravstvenih podatkih Slovenija, Finska in Estonija zelo blizu, pri čemer ima Estonija skoraj vedno najslabše rezultate. Le zakaj je minister za zdravje izbral za zgled ravno ti dve državi, morda nikoli ne bomo izvedeli. Je pa pomembno, da je Strateški svet, ki ga je v stiski ustanovil predsednik vlade, pred dnevi pristop ministra že na prvi seji odločno zavrnil. S tem je Strateški svet verjetno odprl novo stran slovenske zdravstvene reforme, ki naj bi se naslanjala predvsem na naše domače znanje in izvajala posamezne popravke sistema s pomočjo domačega znanja in dobrih tujih izkušenj.  

Ali je s tem prišlo tudi do konkretne zaustavitve slovenske zdravstvene reforme, ki se bo sedaj kazala v popravkih posameznih delov sistema zdravstva - in ne več kot celovita reforma - in se hkrati na političnem parketu prodajala kot celovita zdravstvena reforma, bomo kmalu videli. Zdi se, da tako kot vsem dosedanjim ministrom tudi Bešiču Loredanu ne bo uspelo izpeljati celovite reforme tako, kot si jo je zastavil na začetku.

Zakaj ravno Finska in Estonija? Minister za zdravje verjetno ni analiziral sistema obeh držav in ju je izbral naključno. Zelo čudna je bila njegova teza, da bo digitalizacijo zdravstva prenesel kar iz Estonije, kar kaže na popolno nepoznavanje digitalizacije zdravja. Dejstvo je, da morate vedno preden greste v digitalizacijo najprej postaviti organizacijsko strukturo zdravstva in šele nato to strukturo digitalizirate - in ne obratno in na način, da enostavno "preplonkate" informacijski sistem od druge države. Če bi bil Loredan direktor kakšne gospodarske družbe, bi mu bilo to popolnoma jasno.

Digitalni sistem posamezne države, ki ga uporablja v zdravstvu, je tesno in neposredno povezan tudi z organizacijo zdravstvenega sistema v tej državi. Vsak informacijski sistem je preslikava organizacije zdravstvenega varstva, ker drugače sploh ne more sistem zbirati podatkov. Plonkanje informacijskih sistemov sploh ni mogoče ne da bi prekopirali še zdravstvenega sistema.

Da bi videli vsaj nekaj podatkov iz Estonije, od katere bi Golobova vlada prekopirala informacijski in s tem tudi zdravstveni sistem, sem vam pripravil nekaj primerjav, da bi bolj objektivno videli, kakšen sistem je dejansko v Estoniji in kaj nam prodaja minister Bešič v času svojega mandata.

Najprej nekaj zdravstvenih indikatorjev, iz katerih boste videli, kam se uvrščajo Finska, Slovenija in Estonija. Indikatorji nam posredno povedo, kako je organizirano zdravstvo v posamezni državi in postavlja države na lestvico razvoja zdravstva. Ker se je minister odločil zgledovati predvsem po finski organizaciji zdravstvenega varstva, je potrebno povedati, da je ta na Finskem podobna, kot je bila pri nas v 80 letih prejšnjega stoletja in sem jo še sam doživel, kot direktor delal v njej in vložil velike napore, da smo jo presegli. Skratka, gre za pri nas že preživer sistem iz prejšnjega stoletja. In digitalni sistem bi minister prenesel od Estonije, ki ima v primerjavi z Slovenijo slabše zdravstvene podatke. Menim, da bi z zgledovanjem po organizaciji zdravtsva v teh dveh državah verjetno v zdravstvenem sistemu še nazadovali in ne napredovali. Dejansko nas je rešil predsednik Robert Golob, ki je ministru odvzel vodenje reforme, četudi ga iz meni neznanih razlogov še vedno pustil kot ministra.

Pa si poglejmo nekaj indikatorjev zdravja Estonije in Finske in jih primerjajmo z Slovenijo.  

Indikator pričakovane življenjske dobe ob rojstvu: Indikator pričakovane življenjske dobe v posamezni državi, je odvisen tudi od razvitosti države, ravno tako kot je od razvitosti države odvisen razvoj zdravstva. Pričakovana življenjska doba v Estoniji v predkovidnem letu 2019  bila 76,9 let, v Sloveniji 80,9 let, na Finskem 82 let. Najboljšo pričakovano dobo pa sta imeli Španija (83,3 let) in Švica(84 let). Po slednjih dveh se minister ni niti pomislil zgledovati.

Število smrti na 100 000 prebivlacev: Število smrti na 100.000 prebivalcev v predkovidnem letu 2019 je bilo v Estoniji 939, v Sloveniji 802 in na Finskem 768. Najboljše rezultate sta ponovno imeli Španija z 670,7 umrlimi in Švica z 661,1 umrlimi.

Število izgubljenih let na 100 000 prebivalcev, starejših od 75 let: Večja kot je izguba let, slabši je zdravstveni sistem in slabši so tudi življenski pogoji. V Sloveniji smo v predkovidnem letu 2019 izgubili povprečno 3944 let na 100.000 prebivalcev, v Estoniji 5688 let in na Finskem 3930 let. Najmanj so izgubili let v Švici (2836,5) in v Luksemburgu (2941). Tudi po teh dveh uspešnih državah se naš minister ne zgleduje.

Število smrti, ki bi jih lahko preprečili v pred kovidnem letu 2019: Število smrti, ki bi jih lahko preprečili v predkovidnem letu 2019 na 100.000 prebivalcev znaša v Sloveniji 142, v Estoniji 195 in na Finskem 125. A vedeti moramo, da so rekorderiji pri tem indikatorju Švicarji s 84 in Španija z 92 smrtmi. 

Ocena osebnega zdravstvenega stanja s strani žensk, starejših od 15 let: 63,6% žensk v Sloveniji ocenjuje, da je njihovo zdravje odlično. Takih je v Estoniji 54,2 in na Finskem 67,6%. V Estoniji je zdravstveno zavarovanih 95% prebivalcev na Finskem in v Sloveniji pa 100%. Finci poročajo, da se jim čakalne dobe podaljšujejo, ravno tako  Estonci. 

Kolikšen delež GDP namenjajo zdravstvu: Slovenci smo namenili leta 2019 8,2% GDP za zdravstvo, Finci nekaj več (9,2%) Estonci pa le 6,8%. Največ GDP so namenili za zdravstvo Nemci (11,7% in Švicarji (11,3%). Za osnovno zdravstvo pa smo Slovenci namenili 2,5% GDP, Finci 3,15 in Estonci samo 2%. Največ so namenili osnovnemu zdravstvu Portugalci (3,7% GDP) in Švicarji (3,2%).

Število zdravnikov na 1000 prebivalcev: Leta 2019 je imela Estonija 3,47 zdravnikov na 1000 prebivalcev, Finska 3,48 in Slovenija le 3,26 zdravnikov na 1000 prebivalcev. Avstrija je imela 5,32 zdravnikov na 1000 prebivalcev. 

Število diplomiranih sester na 1000 prebivalcev: Slovenija je 2019 imela 10,28 medicinskih sester na 1000 prebivalcev, Finska 13,57 in Estonija samo 6,24. Največ medicinskih sester je imela Norveška (17,88) ali 70% več kot Slovenija. 

Število zasebnih bolnišnic na milijon prebivalcev: Finska je leta 2019 imela 13 privatnih bolnišnic na milijon prebivalcev, Estonija 5,2 in Slovenija le 1,44. Nizozemska pa je imela kar 25 zasebnih bolnišnic na milijon prebivalcev.

Število CT (kompjuterskih tomografov) na milijon prebivalcev: Leta 2019 smo imeli v Sloveniji 18 CT na en milijon prebivalcev, na Finskem 16 in v Estoniji 18. Največ so jih imeli v Švici (38), Italiji (36) in na Danskem (41).

Bazično je bilo v letu 2019 cepljenih 91% otrok na Finskem in v Estoniji, pri nas pa 95%. 9,1% estonskih otrok ni imelo v letu 2014 dovolj hrane, v Slovenji je bilo takih 1,4% in na Finskem 0,4%.

+++

Prikazal sem le del podatkov. Iz njih izhaja, da tako Finska kot Estonija nimata bistveno boljših indikatorjev kot Slovenija, zato je plonkanje teh sistemov nesmiselno, gremo iz dežja pod kap. Kako je to padlo na misel ministru, ne vem, vem pa, da je krepko zgrešil. Poleg tega imamo svoj digitalni sistem in potrebno ga je razvijati naprej, ne pa prepisovati estonskih in finskih rešitev. Naši izvajalci digitalnega sistema ga implementirajo na Finskem.

Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih sistemov. Tisto, kar potrebujemo, je to, da politika končno spozna, da ni ona tista, ki gradi sistem, ampak da to delamo vsi skupaj, predvsem pa naša visoko razvita stroka, ki naj jo končno že nekdo posluša. Ali lahko pričakujemo vsaj tokrat, da se nam ta želja uresniči?. 

Smo pa se s tem premikom verjetno poslovili od celovite zdravstvene reforme in prehajamo na metodo postopnega popravljanja zdravstvenega sistema v Sloveniji, kar pa tako ali tako delamo že vrsto let. Očitno je nekdo - ve se, kdo - presodil, da smo tega še zmožni, da pa je čas za korenito zdravstveno reformo v tem mandatu mimo. Pomembno spoznanje je, da bo reforma potekala po slovenskem modelu, saj imamo veliko znanja. Na tiskovni konferenci po prvem zasedanju sveta se je to posvetilo predsedniku vlade, ki je ob tej priliki dejal: "Naša stroka je marsikje v samem vrhu in tega ne smemo zanemariti. Naše modele dobrih praks moramo celo razširiti."

Bravo predsednik, dolgo, celo predolgo je trajalo, da ste doživeli to spoznanje!

Nič več Finske in Estonije, spet en salto mortale slovenske zdravstvene politike, na katerega pa ni kritičnega medijskega odziva. Nihče ne vpraša, kaj smo delali torej zadnjih 8 mesecev. Verjamem, da bodo reforme stekle hitro in učinkovito, veliko hitreje, kot si marsikdo predstavlja, je zaključil predsednik vlade in s tem zopet prehiteval. Samo dva meseca je do sprejema plačne reforme v zdravstvu, na sestanku pa so se pogovarjali predvsem delu skupine. Že sedaj je jasno, da do 1. aprila verjetno ne bodo uspeli postaviti novega plačnega sistema v zdravstvu. Zakaj potem zbujati nerealna upanja, čemu je vse to namenjeno?

Kolega Erik Brecelj, ki sedaj vodi Strateški svet, je podprl slovensko znanje in naše izkušnje v gradnji zdravstvenega sistema. S tem je tudi zavrnil prvotni predlog ministra, da se kopira finski in estonski model, čemur sem v predhodnih komentarjih tudi sam nasprotoval. Za to sem mu zelo hvaležen. Hvala, Erik! 

Erik je optimističen in je mnenja, da bodo lahko dajali dobre predloge. Najprej o osnovnem zdravstvu. Delali bodo hitro, ker se mudi. Predlogi za osnovno zdravstvo so bili že napisani v predhodni vladi, upam, da jih bodo našli, zato bodo začeto le še nadaljevali. Po njegovo smo specifična družba, zato bomo lahko prinašali le dobre prakse in ne celotnih zdravstvenih sistemov, kar je dobra usmeritev.

Pravilno je bilo, da je premier Golob odvzel pooblastila za vodenje strateške skupine ministru za zdravje. S tem je dal možnost, da se ponovno resno lotimo revizije zdravstvenega sistema. Predsednik vlade je strokovne odločitve z Ministrstva za zdravje prenesel na strateški svet, ki ima veliko znanja in tudi veliko dobrih predlogov za izboljšanje zdravstvenega sistema. Upam, da se Eriku Breclju ne bo treba dvakrat opravičiti, tako kot je to moral storiti Loredan, kajti njegovi predlogi znajo biti zelo boleči tudi za lobije, ki podpirajo Roberta Goloba. Slej kot prej bo Strateški svet trčil ob interese lobijev. Tedaj bo hitro jasno, kakšno težo imata Erik Brecelj in Strateški svet.

In za zaključek topel nasvet predsedniku vlade. Ko ga bodo zanesel ponos, zanos in samohvala, kako dobro živimo v Sloveniji, mu predlagam da si prebere zapis na 24ur z naslovom: Oče je na pomoč poklical, ko ni več vedel, kaj dati na mizo (vir). Oprostite, predsednik, ampak težko berem takšne zapise in pričakujem, da se nekaj premakne tudi na tem področju, ne samo v gospodarstvu. Rekli boste, da je Luka Mesec pravi naslov, jaz pa mislim, da ste pravi naslov ravno vi, predsednik vlade. In vem zakaj.