Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan Kučan, janšisti, kapitalizem ... rdeča zvezda, stroka, zaplinjanje, žlahtna desnica in vsi pomembni pojmi naše posttranzicijske politike in družbe. Satira!
Anti-Janšizem
Alfa in omega vsakega razmišljujočega bitja. Janšisti so vojaki, ki slepo podpirajo vodjo, ne da bi vklopili možgane. Antijanšisti pa smo zverzirani v najbolj naprednem kritičnem mišljenju. Zato glasujemo za vsakega novega antijanšističnega odrešitelja, ki nam ga ponudijo neodvisni mediji. Tudi za goloba v žaklju, če si izposodimo nestrpno desničarsko izrazoslovje. Upajmo, da bosta Janša in janšizem večna, brez njiju bo v naših vrstah nastala velika praznina in se bomo med seboj pobili (Drnovšek dixit).
Borut Pahor
Kot Darth Vader je bil tudi Pahor nekoč na svetli strani in je tekom let podlegel mračnim silam. Vlade Princa teme ni javno obsojal, ko je v času kovida sprejemala enake ukrepe kot cela galaksija, z jedrno Evropo vred. Pretrgal je svetlo tradicijo pravičnih predsednikov republike in se vedel, kakor da bi moral predstavljati vse državljanke in državljane Slovenije in ne samo tiste razsvetljene in napredne. Medtem ko smo progresisti zelo napredovali, je Borut ostal tam kjer je bil; danes ne deli več naših vrednot. Ne bi se klanjal pred kipom Kidriča, kakor vsak tenkočutni (socialni) demokrat.
Civilna družba
Je po definiciji leva. To nam pove že njeno ime: je civilna, torej civilizirana. Desni družbi se reče "Necivilna" ali "Necivilizirana".
Človekove pravice
Ni važno, kaj počneš v življenju, kako služiš denar in kako se vedeš. Če dovolj pogosto ponavljaš, da se boriš za človekove pravice, si po definiciji dober človek. Če ti to besedno zvezo uspe izreči s kančkom ogorčenosti in pridihom moralne superiornosti, si lahko celo tranzicijski tajkun.
Demokracija
Nekdanji angleški nogometaš Lineker je nekoč rekel, da je "nogomet preprosta igra, 22 mož se devetdeset minut podi za žogo, na koncu pa vedno zmagajo Nemci". Če malo parafraziramo: "Demokracija je preprost sistem, več strank se na volitvah bori za zmago, na koncu pa bi vlado morali vedno sestaviti levi". Drugače je hudič in se ljudstvo razhudi. Lineker se je sicer motil, mi pa se ne.
Depolitizacija
Genialna skovanka, s katero njihove "aberveznike" zamenjujemo z našimi vrhunskimi strokovnjaki. V kleteh deratiziramo, v politiki depolitiziramo.
Ekstremizem
Velik problem desničarjev, saj so v 99,9 % nagnjeni k ekstremizmu (čast jim rešuje Ljudmila Novak). Levih ekstremistov ni, obstajajo samo malo bolj goreči pristaši dobrih idej.
Fašisti, neofašisti, postfašisti
Sp vsi v Sloveniji in po svetu, ki niso levo usmerjeni (z izjemo Ljudmile Novak).
Govor (prijazni in sovražni)
Govor se deli na prijaznega in spoštljivega (našega) in na nestrpnega in sovražnega (tistega, ki ga uporabljajo mračne sile). V imenu svobode in demokracije bi bilo treba sovražni govor prepovedati.
Heroji osamosvojitve
Z osamosvojitvijo se ni treba preveč bohotiti, saj ni bila naša intimna opcija. Heroji slovenskega naroda so pokopani zraven Državnega zbora, hrama demokracije: Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Miha Marinko itd. V obdobju novejše zgodovine je edini heroj osamosvojitve Milan Kučan. Za njim so za Slovenijo največ naredili bivši šefi Udbe, pionirji aktivne depolitizacije sovražnikov ljudstva.
Intelektualna superiornost
Naša intelektualna superiornost je dejstvo, a ni prav, da se levičarji z njo bohotimo. Sogovornik mora sam začutiti superiornost argumentov, ki mu jih skromno in pravičniško nanizamo. Če jo ne prizna, ga je treba demokratično spomniti, da nas je jebeno več.
Janšisti
Vsi, ki kritizirajo naše, so janšisti ali vsaj koristni idioti janšizma. Tudi če zagotavljajo, da Janše niti ne podpirajo. V praksi so pač janšisti. Pa še idioti povrh.
Kapitalizem
Načeloma človeku neprijazen in nepravičen sistem, vendar imajo vsi slovenski kapitalisti človeški obraz, od ljubljanskega župana do predsednika vlade in predsednice republike. Izjemi sta Aleš Štrancar in Ivo Boscarol, ki sicer donirata denar (kar je pohvalno, vendar znak, da morda nista ravno najbolj prisebna), hkrati pa izuščata ne-leve misli (kar je dokaz, da res nista prisebna).
Komunisti, neokomunisti, postkomunisti
Ne obstajajo. Jih ni. Danes so vsi po srcu pravi demokrati, tudi če naokoli paradirajo z rdečo zvezdo, srpom in kladivom, majico Tita, Mao Cetunga ali magari Pol Pota. Zmaga pa talko alo tako Che Guevara.
Kultura dialoga
Nismo več KUL, ampak smo še zmeraj za kulturo dialoga. Če si bomo v nedogled polnili usta, da smo za kulturo dialoga, bomo začeli sami sebi verjeti in bomo lahko brez težav ponavljali, da mračne sile "zaplinjajo svoje ljudi", in grozili, da nas je "jebeno več" in da bomo tistih "ene par" utišali. Zgražali se bomo nad nespoštljivimi živalskimi žaljivkami naših nasprotnikov, kot na primer "maček v žaklju" in "ne meči bisere med svinje". "Kuzla, tiho, k nogi!" ali "Gospodar, odpokličite svoje pse!", pa bomo imeli za simpatični pasji prispodobi. Nekatere živali so pač bolj enakopravne kot druge.
Ljudstvo
Seštevek vseh levičarjev = Ljudstvo, seštevek vseh desničarjev = anti-Ljudstvo. Kot materija in antimaterija. Če se gremo dret pred Državni zbor, smo po definiciji Ljudstvo; tudi ko nas je manj kot udeležencev gasilske veselice v Spodnjih Pirničah.
Medijska svoboda
Za nas je svoboda medijev ključnega pomena. Osvobodili bomo vse medije, ki prostovoljno ne obtožujejo mračne sile, da omejujejo medijsko svobodo.
Mračne sile
Naša najnovejša pogruntavščina v okviru projekta "prijazna komunikacija za spoštljivi dialog". Gre za simpatični motivacijski soundbite v svetli tradiciji "Ustavimo desnico!", "Potrebujemo žlahtno desnico", "Bajuk domobranec", "fašisti" in "smrt janšizmu". Pojem mračne sile" lahko uporabljamo tudi med uvajanjem otrok v politiko, saj se lepo navezuje na Vojno zvezd in na sintagmo "Janša, princ princ teme".
Neoliberalizem
Evergreen beseda, ki nam v salonskih debatah še vedno plača poštene dividende, saj vsakemu da vedeti, da smo veliki pravičneži in se borimo za boljši svet. Vendar pozor, v pisni obliki je neoliberalizem že malo zlajnana beseda, ki jo ne moremo več vriniti v vsak članek ali Tweet. Če smo se še nekaj let nazaj borili proti neoliberalizmu, se danes borimo kar proti fašizmu. Slovenski neoliberalni tranzicijski kapitalisti (tisti s človeškim obrazom) so na naši strani!
Nazadnjaki
Logika veleva, da če smo progresisti tako napredni, so nekateri pač ostali zadaj. Intelektualno, moralno, družbeno-politično in glasbeno. Nazadnjaki svoje retardiranosti ne priznajo, saj če bi jo, ne bi bili retardirani (opomba za nazadnjake: retardiranost ni žaljivka, saj pomeni le zaostajanje, nazadovanje). Lahko pa bi bili nam avantgardistom vsaj hvaležni, da se borimo za napredek vseh, tudi retardiranih.
Osamosvojitev
Slovenski Brexit, oziroma Slovexit iz SFRJ. Eno izmed obdobij naše novejše zgodovine, pravi kulturna ministrica. Zelo temno obdobje, pravi Miha Kordiš.
Prijazna komunikacija
Osnovni bonton naprednega levičarja veleva spoštljivo in prijazno komunikacijo. To je civilizacijska norma s katero gradimo našo pozitivno samopodobo. Z njo se bomo lahko zmeraj bohotili tudi če nam ne bo nič drugega uspevalo.
Ostre besede sogovornikov ogorčeno stigmatiziramo in označimo za sovražni govor. Izraze kot so fašisti, mračne sile, zlo, domoljupci, kmetavzarji, golazen, smrt janšizmu itd. moramo izgovoriti na spoštljiv način in predvsem s prijaznim in pravičniškim nasmeškom na obrazu.
Pravna država
Še en pojem, ki ga lahko med salonskimi debatami kadarkoli izvlečemo iz rokava kot skriti adut. "Zavzemam se za pravno državo", je stavek, ki veliko pripomore k našim abstraktnim argumentom in znatno okrepi našo samopodobo pravične in družbeno angažirane osebe.
Če Ustavno sodišče razveljavi odlok desne vlade, je to dokaz, da je v državi zavladal fašizem, če sami pošljemo sporen zakon, ki smo ga sprejeli, v presojo na Ustavno sodišče, je to višek demokracije.
Rdeča zvezda
Simpatičen simbol svobode, ki bi moral biti vsakemu demokratu pri srcu. Če jo je nosila Svetlana in jo nosijo nogometaši in košarkarji Crvene zvezde, zakaj je ne bi nosili vsi?
Stroka
Kakor rečejo v Vojni zvezd, naj bo stroka z vami. In stroka je vselej na naši strani. To vam lahko potrdijo naši vrhunski strokovnjaki. Se pa občasno najde kakšen psevdo strokovnjak, ki se z nami ne strinja. Takemu se v strokovnem jeziku reče šalabajzer in se ga v imenu stroke nemudoma zamenja. Strokovno.
Smrt
Smrt fašizmu in smrt kapitalizmu. Predvsem pa smrt janšizmu. Ampak spoštljivo, prijazno in z nasmeškom na ustih, v duhu kulturnega dialoga s sogovornikom.
Šerif Zoki
Ovadbe, odpisani dolgovi, farmacevtke, kanalizacija čez vodovarstveno okolje, uporaba sile? Who cares! On je naš. Naš dosmrten župan. Kdor ga žali, naj se mu takoj opraviči. Vsaj dvakrat.
Toleranca
Vrlina nas levičarjev. Smo izredno tolerantni, to je v naši naravi. Vendar ne do nestrpnih, seveda. Tam se naša strpnost konča. Mirno toleriramo vsako drugačno mnenje, ki se ujema z našim.
Ustavno sodišče
Če Ustavno sodišče odloči, da je bilo vladanje z odloki v času pandemije neustavno, je to nedvoumen dokaz, da smo živeli v diktaturi. Če odloči, da je sodba, s katero se je vodjo opozicije spravilo v zapor tik pred parlamentarnimi volitvami, neustavna, pa je to zmota Ustavnega sodišča. Vsi smo le ljudje in se lahko zmotimo (razen janšisti). V naslednjih letih bomo s kadrovanjem naših strokovnjakov v Ustavno sodišče zagotovili, da tovrstnih napak ne bo več. Nad letečim golobom bo le modro nebo.
Volitve
Volitve so zrelostni test demokracije. Če zmaga levica je test uspešno opravljen, če zmaga desnica so bili volivci zavedeni in so podali napačni odgovor. Mi smo perfekcionisti in nam napačni odgovori načenjajo živce. Na srečo se volivci v Sloveniji redko zmotijo.
Vrednote
Kakor smisel za humor in dober okus, vsak človek trdi, da jih ima. Celo desničarji. Slednji se sicer sklicujejo na "tradicionalne vrednote", kar jih že v štartu diskvalificira. Tradicija ni napredek, je pogled v preteklost, kar nikomur nikoli ni koristilo. Razen, če gre za proslavo v Dražgošah ali poveličevanje NOB, takrat je preteklost sveta in o njej nihče ne sme podvomiti. Če pa nam kdo zvleče ven povojne poboje, ga spomnimo, da smo usmerjeni v prihodnost in da je ogrevanje starih zamer drugorazredna tema, ki narod razdvaja.
Vselej imejmo v mislih, da so naše vrednote moralno superiorne tistim, ki jih razglaša naš desni sogovornik. Če se z njim sploh pogovarjamo, kar ni priporočljivo, četudi smo za kulturo dialoga. Dialog je lahko kulturen le med podobno napredno mislečimi. Naše vrednote najbolje izraža Prešernova nagrajenka Svetlana: "Vem, jutri podgani bom glavo odtrgal in stekla podganja bo kri, podganjo bom kvizlinško stranko razfukal, pa naj na smetišču trohni."
Čista poezija.
Zaplinjanje
Beseda, s katero označimo najvišjo stopnjo ogorčenja nad janšizmom. S tresočim glasom in samopravičnim izrazom naznanimo, da je prejšnja vlada "zaplinjala svoje lastne ljudi". V primeru, da nam kdo oporeka, da je policija povsod po jedrni Evropi proti nasilnim demonstrantom posredovala s solzivci, lahko s solzami v očeh odgovorimo, da je pri nas policija ciljala na mamice z dojenčki. Demonstranti pa so razbijali samo, da bi uveljavili svoje človekove pravice. Policija bi lahko take dobre ljudi pomirila s prijaznimi pozivi, tako kot kadar pomaga Jankoviću graditi kanalizacijo. Z lepo besedo se jebeno daleč pride.
Če nam kdo oporeka, da je v luči holokavsta uporaba besede "zaplinjanje" neprimerna, ga nemudoma obtožimo sovražnega govora. To vedno vžge, saj vsi vedo, da je sovražni govor orožje desnice. V skrajnem primeru omenimo še vodni top, čigar uporaba je bila "over the top". To je top argument.
Žlahtna desnica
Vsak pravi demokrat se veseli obstoja žlahtne desnice, ki konstruktivno iz opozicije sodeluje z levimi vladami. Temu se reče parlamentarna demokracija. Kakor je nekoč modro ugotovil poslanec Bandelli, je fajn, če imamo v parlamentu tudi nekaj "ta desnih", da razbijejo monotonijo. Samo naj bodo "žlahtni" kot Ljudmila Novak, ne pa golazen, kot je te desničarje definiral Bandelli. Pridno in civilizirano naj večno sedijo v opozicijskih klopeh, podobno kot tretji vratar na klopi nogometnih rezervistov.
Opomba: Avtor bi se rad ogradil od samega sebe. V resnici meni, da so demokracija, človekove pravice, pravna država, sovražni govor, itd. resne teme in ključnega pomena za našo družbo. Moti ga uporaba teh pojmov za poceni pridobivanje "pravičniških" točk in za diskvalifikacijo nasprotnikov. Še posebej, če se omenjeni pojmi ne koristijo z enakimi vatli za vse politične akterje. Prav tako meni, da bi si tudi desnica zaslužila svoj satirični leksikon, vendar je v sedanji družbeni klimi, ko ima levica skoraj vse vajeti v svojih rokah, prispevek na to temo odveč.