Komentar

Pahor dela za strice iz ozadja!

Ko je postalo jasno, da bo slaba banka posiljena za sanacijo omrežja Pahorjevih stricev, je spet molčal. Vedel je, kakšen bo scenarij, vse je že videl in doživel, do potankosti razume, kako interesne skupine uporabijo za vzvod politiko in izkoristijo institucije, pa je bil spet tiho. Kaj zdaj, je predsednik Pahor borec proti stricem ali njihov služabnik? Njegovo tišino in pasivnost si lahko razlagamo samo kot implicitno služenje stricem.

09.11.2014 22:00
Piše: Kizo

Verjetno je nedvoumno jasno, da Kučanov vpliv na levem polu slovenskega političnega trga krepko presega mit o zvedavem upokojencu, ki ga sam gradi okoli sebe. Foto: www.mediaspeed.net

Same debate o Kučanu so intelektualno nepomembne; bolj kot to je zanimivo identificirati kanale delovanja stricev in seveda njihove mreže.

 

Ta država je dobesedno monstruozno ujeta v rokah interesnih skupin, ki jim slovenska politika in mediji servilno služijo.

Te dni minevata dve leti od konca prvega kroga predsedniških volitev, po katerem je bilo jasno, da bo tedanji predsednik države Danilo Tűrk odšel v politično pozabo in javnomnenjsko anonimnost ter da bo Borut Pahor postal politični feniks.

 

Še več, mirno lahko trdimo, da je Pahor te volitve dobil iz dveh razlogov. Prvič, ker je javno priznal, da se je motil v izvajanju svoje ekonomske politike in se s tem posul s pepelom z obljubo, da bo na novi instituciji deloval drugače, predvsem pa v smeri zagotavljanja politične stabilnosti in podpore strukturnih reform, ki jih sam ni znal izvesti.

 

In drugič, ker je javno priznal, da so mu vlado ugrabili strici iz ozadja, ki so v resnici vladali namesto njega. S čimer je seveda javno oznanil, da ima država problem z neformalnimi strukturami, kar pa je veljalo kot zaveza volivcem, da jih bo kot predsednik vlade izrezal iz sistema. 

 

Ker se očitno nikomur ne zdi vredno komentirati prvih dveh let Pahorjevega predsednikovanja državi, nam na Portalu Plus ni ostalo nič drugega, kot da to naredimo sami. To pa bomo storili v kontekstu dveh okoliščin, ki sta Pahorja naplavili na vrh države, torej "stričevanja" in obljube eliminacije omrežja ter ustvarjanja reformatorskega duha. 

 

 

Strici iz Mercatorja in Laškega

 

Odveč bi bilo ponovno operirati z Milanom Kučanom kot "nadstricom", pa ne zato, ker bi želeli vzpostavljati sklerotično medijsko krajino, zato da ta oseba opere svoj lik in delo pred zgodovino, ampak zato, ker je verjetno nedvoumno jasno, da Kučanov vpliv na levem polu slovenskega političnega trga krepko presega mit o zvedavem upokojencu, ki ga sam gradi okoli sebe.

 

Zame osebno je ta njegov neformalni vpliv lahko zgolj odraz izjemno bednega intelektualnega dometa slovenske levice, ker če smo pošteni, je Milan Kučan izmed vseh predsednikov tranzicijskih držav najmanj karizmatičen, najbolj dolgočasen in najmanj intelektualen ter pronicljiv. Nenazadnje, same debate o Kučanu so intelektualno nepomembne; bolj kot to je zanimivo identificirati kanale delovanja stricev in seveda njihove mreže.

 

O kanalih, preko katerih se je Pahorju prevzelo iz rok vladanje, bomo sklepali preko povratne sheme vpliva lastniške strukture na primeru dveh podjetij: Pivovarne Laško in Mercatorja. Ti dve podjetji sta nedvoumno podjetji posebnega pomena, saj sta v večini slovenskih medijev (natančneje v tistih medijih, ki se priklanjajo tajkunskemu omrežju in kapitalu) razglašeni za nedotakljiva nacionalna interesa. 

 

Spodaj prikazujemo shemo, ki je - ne boste verjeli - niso naredili v Petanovem glasniku (pardon, pri Dnevniku), ampak je bila narejena kot "Country focus" poročilo Evropske komisije. Shema predstavlja povezave med politiko, paradržavnimi skladi, podjetji, ki se jim reče nacionalni interes, in paradržavnim bančnim sektorjem. Gre za shemo, narejeno leta 2011, torej ob koncu Pahorjeve vlade, ko je aktualni predsednik vlade "že" ugotovil, da so mu vlado prevzeli strici iz ozadja. Če povemo malce drugače, gre za demona, ki ga je tri leta, v svoji neumnosti, nevednosti ali nezainteresiranosti negoval Pahor. 

 

 

Vir: Georgieva, Riquelme: State Owned and State Controlled Enterprises, ECFIN Country focus, 2013. 

 

Smeri puščic kažejo lastniško prepletenost, oziroma kanale političnega interveniranja v gospodarstvo, odstotki pa lastniške deleže, ki te intervencije omogočajo. Zdaj pa puščice obrnite in jih poimenujte za kanale vplivanja omrežja in dobili boste poti vpliva od interesne skupine, ki obvladuje omenjeni podjetji, do vlade. In odstotne lastniške deleže preimenujte v odstotek vpliva na Pahorjevo vlado in dobili boste močno omrežje stricev, ki jim je Pahor v svoji neumnosti v roke položil institucijo, ki se ji reče vlada Republike Slovenije.

 

Postalo vam bo tudi kristalno jasno, zakaj se je ravno z državnim denarjem zalivalo bančni sistem in zakaj ni prišlo do privatizacije paradržavnih bank: ker interesnih skupin okoli tako gnilih podjetij, kot sta Pivovarna Laško in Mercator, nobena zasebna banka ne bi hotela reševati. Povedano drugače, bedne slovenske mreže nimajo nobenega posebnega pomena v svetu mednarodnih financ, njihova podjetja pa so bedni palčki, ki niso vredni niti omembe.

 

Tej shemi dodajte še lastniško strukturo v medijih ter oglaševalsko moč prikazanih podjetij in dobili boste še medijsko omrežje. Seveda tisto, ki je lansiralo koncept nacionalnega interesa in ga v imenu boja proti neoliberalizmu vzdržuje še danes.

 

Trditev, da se pred vami nahaja delna shema Pahorjevih stricev, ni neosnovana, če se samo spomnite, kdo vse je bil bitko proti privatizaciji, ki bi to omrežje razbila, in ta bitka ni bila lahka. Če bi se namreč zamajal samo en element strukture in zamajal bi se takoj, ko država ne bi mogla več vlivati svojega denarja v shemo ali pa bi privatizirala en njen del, bi se glede na prepletenost povezav omrežje stricev destabiliziralo in implodiralo. Razumete? Izrežite Probanko ali pa Factor banko in omrežje se strese. Ampak, kot dobro veste, je obe banki politika nominalno izrezala iz te sheme in to s tako posebnim hokuspokusom, da je bila škoda za omrežje minimalna. Zdaj, ko si lahko ogledate shemo, lahko tudi razumete, zakaj se je ti dve banki reševalo, tako kot se je.

 

V tej zgodbi ni Petrola, Zavarovalnice Triglav ali pa energetskega sektorja, ampak glede na zgornjo shemo omrežja menim, da je popolnoma jasno, da je teh shem še več in da so prepletenosti in kanali vplivanja ekstremno zapleteni, ampak tudi močni. Ta država je dobesedno monstruozno ujeta v rokah interesnih skupin, ki jim slovenska politika in mediji servilno služijo.

 

Vse to je naš predsednik države, ko je bil še predsednik vlade, vzgajal, negoval in stabiliziral. In v času volitev se je posul s pepelom ter obljubil boljšo, bolj odločno in proreformsko politiko. Kaj pa se je zares zgodilo?

 

 

Bebec na vladi, bebec kot predsednik

 

Največji šok v omrežju Pivovarna Laško – NLB – Mercator se je zagotovo zgodil s prodajo Mercatorja Agrokorju. Pahorjev odziv? Tišina, s katero se je implicitno spet postavil v bran omrežju, ki ga je obtožil za rezultate svojega nekompetentnega vladanja. Slednje je malo nenavadno in v kontradikciji, razen če seveda Pahor ni del omrežja. Pahor ni stopil v javnost, da bi odločno udaril po mizi, kot je napovedoval pred volitvami leta 2012, in povedal, da je boj proti privatizaciji boj za preživetje omrežja stricev. Pahor tudi ni v javnosti pojasnil, kakšna je relacija med njegovimi strici in Agrokorjem, namesto tega je bil Pahor, enako kot v času predsednikovanja vladi, tiho. 

 

Ko je postalo jasno, da bo slaba banka posiljena za sanacijo omrežja Pahorjevih stricev, je spet molčal. Vedel je, kakšen bo scenarij, vse je že videl in doživel, do potankosti razume, kako interesne skupine uporabijo za vzvod politiko in izkoristijo institucije, pa je bil spet tiho. Da ne bo pomote, danes slaba banka izvaja storitve za omrežje tako, kot jih je včasih vlada, ki je v paradržavni bančni sistem zlivala davkoplačevalski denar. Kaj zdaj, je predsednik Pahor borec proti stricem ali njihov služabnik?

 

In ja, zdaj hodi Pahor naokoli in vsem po vrsti razlaga zgodbo, kako ga je Križanič vseskozi prepričeval, da privatizacija NLB ni prava opcija ter da je potrebno vztrajati pri dokapitalizaciji, ko pa je sam ugotovil, da je privatizacija nujna, mu je SD obrnila hrbet in prikimala Križaniču. Ampak nikjer ne boste slišali Pahorja razlagati, da je potrebno napako njegove vlade odpraviti in NLB privatizirati. Niti besede o privatizaciji, enako kot takrat, ko je bil predsednik vlade in je vladal vakuumu, strici pa so pripravljali vladno gradivo in načrt zalivanja omrežja z denarjem davkoplačevalcev. Ali gre pri Pahorju za hinavščino, neumnost ali politično sprevrženost, pa se odločite sami. Jaz menim, da se lahko posameznik obnaša na tak način samo, če je del omrežja, pa čeprav za namene političnega boja pljuva proti omrežju in kaže nanje kot glavni razlog za svoje neuspehe.

 

Da sploh ne govorimo o njegovi nični javni podpori reformam. Celo volilno kampanjo je bil poln kolosalnih besed o pomenu reform, ki da so zoprne, težke, ampak neobhodne, če želimo svojim otrokom privoščiti boljšo prihodnost. Pa vendar, Pahorja kot predsednika vlade ni nikjer, ko je potrebno javno debatirati o privatizaciji, reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema, reformi trga dela, reformi javne uprave itd. In če seveda odštejemo njegove vsebinsko izpraznjene stavke o reformah, ki jih ponavlja že toliko časa, da jih znajo obnoviti tudi tisti, ki imajo težave s senilnostjo. Po dveh letih njegovega predsednikovanja je s svojim nedelovanjem vsekakor naredil več uslug omrežjem kot pa svojim volivcem.

 

 

Pahor je del problema in ne del rešitve

 

Predsednik države Borut Pahor je tip politika, ki bi moral izginiti s političnega trga, če želimo zaživeti normalno. Obljubljati volivcem boj proti stričevskim omrežjem in podporo tudi najbolj nepriljubljenim reformam, potem pa izkoristiti vsako priložnost za umik iz javne debate, je odurno politikantstvo in ne zrela politika. Njegovo tišino in pasivnost si lahko razlagamo samo kot implicitno služenje stricem. Glede na njegovo početje menim, da je Pahor leta 2012 izkoristil omrežje stricev, zato da je postal politični feniks, v resnici pa se jim nikoli ni odpovedal in nikoli ni niti pomislil, da bi jim napovedal dokončni obračun. S tega vidika je predsednik države Borut Pahor tretjerazredna volilna prevara.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Prvo desetletje po Drnovšku
10
22.02.2018 22:39
23. februarja 2008 je umrl eden najopaznejših slovenskih političnih voditeljev v zadnjem stoletju. Janez Drnovšek je vstopil v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
11
20.02.2018 09:46
Če smo resni, si moramo zastaviti vprašanje, ali so bili - glede na to, kar piše Crnkovič - desničarjiWinston Churchill,Charles ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kazenski bataljoni Evropske unije
5
15.02.2018 22:39
Kaznovalna miselnost v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu me spominja na nekdanje kazenske bataljone, piše naš britanski ... Več.
Piše: Keith Miles
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
9
14.02.2018 23:45
Miha Burger nadaljuje z drugim delom svoje trilogije o nujnosti spremembe obstoječega sistema oblasti, ki je demokratičen samo ... Več.
Piše: Miha Burger
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
7
13.02.2018 23:33
Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
4
12.02.2018 01:12
Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
43
09.02.2018 23:15
Tudi letos je 8. februar upravičil svoj nesrečni sloves praznika kulture, utemeljenega na dnevu pesnikove smrti. V skoraj že ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spretnost, naivnost in cinizem*
9
08.02.2018 22:41
Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dvig minimalne plače: 25 evrov več najslabše plačanim verjetno ne bo pokopalo slovenskega gospodarstva
3
04.02.2018 22:58
Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju
10
02.02.2018 22:26
Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji
16
02.02.2018 00:18
Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bi se zdravili v bolnišnici, kjer so več kot polovico nabav izvedli nezakonito?
13
31.01.2018 23:00
Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede nezakonitih postopkih nabave medicinskega materiala v ljubljanskem Kliničnem centru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca
16
30.01.2018 18:23
Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se -če bo prišel vLjubljano- ne namerava srečati s ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pohujšanje v dolini šentlorjanski ali zgodba o tem, kako je Facebook zjebal Faka
12
28.01.2018 23:47
Da si je Jakov Fak premislil, potem ko se je nanj na Facebooku spravilo nekaj retardiranih nacionalistov, ni presenečenje. Ima ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako sem se iz mame, ki sina priganja k učenju, spremenila v mamo, ki ga od učbenikov odganja
11
25.01.2018 23:04
Naša sodelavka je na svojem blogu Kje vas čevelj žuli objavila gostujoči zapis mame devetošolca, ki se je na primeru svojega ... Več.
Piše: Marjana Škalič
O priznanju palestinske države
16
22.01.2018 20:28
Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”
14
20.01.2018 12:03
Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih,ekonomskih, socialnih in političnih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
O fantu, ki ni šel v srednjo šolo, ampak se izobraževal doma in sprogramiral simulator vesoljskih poletov
12
18.01.2018 22:31
Če se bodo ob branju prispevka naše sodelavke Marjane Škalič morda komu orosile oči, je to dober znak. Ni še vse izgubljeno, ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča
23
18.01.2018 00:30
Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
4
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pop TV prodan brez soglasja varuha konkurence?! Dragan Šolak s pomočjo Mira Cerarja naredil medijski "biznis" stoletja!
Uredništvo
Ogledov: 2.600
02/
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.317
03/
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.151
04/
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
Igor Mekina
Ogledov: 1.874
05/
Kazenski bataljoni Evropske unije
Keith Miles
Ogledov: 1.846
06/
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
Miha Burger
Ogledov: 1.371
07/
Po patrijah še boxerji: Slovenija od koruptivnega proizvajalca kupuje drage osemkolesnike - in to brez javnega razpisa !
Igor Mekina
Ogledov: 2.174
08/
Šolstvo v krizi: Zakaj poučevanje in vzgoja ne moreta biti ločena
Marjana Škalič
Ogledov: 1.490
09/
Afera Prešernove nagrade: Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina piše ministru za kulturo Tonetu Peršaku
Uredništvo
Ogledov: 2.773
10/
Prvo desetletje po Drnovšku
Dejan Steinbuch
Ogledov: 652