Očitno je, da antijanša sentiment med volivci popušča, vedno bolj se kaže vsebinska votlost, na trenutke že škodljivost in ekstremna ideološkost trenutne vlade. Za obstoj na oblasti vlada nujno potrebuje "hitroprstnega tviteraša" Janšo, ki ga zato provocirajo na vse možne načine. Zaenkrat se na njihove ideološke provokacije predvidljivo odziva in zagotavlja osnovno raven antijanša sinergije v koaliciji. To je - glede na videno v letu dni svobodne vlade - tudi njihov edini program.

Zdravstvo, energetika, dolgotrajna oskrba, mladi, ekologija, inflacija, javne finance … so izginili z dnevnega reda, naslovnic medijev. Imamo pa provokativne ideološke proslave, fanatični ideološki boj za javno RTV, nedemokratične pritiske na Ustavno sodišče, bizarno prezentacijo zasebnega življenja predsednika vlade in novo dimno bombico: evtanazijo, ki bo učinkovito razdelila volilno telo in poskrbela za nove nesmiselne delitve. Da bi pred možnostjo prostovoljnega končanja življenja uredili učinkovito, sodobno, človeku dostojno paliativno oskrbo, poskrbeli za ustrezno hospic infrastrukturo, kadre … ni politična prioriteta. Zahteva namreč resno delo, strokovnost in ne samo blebetanja, politiziranja.

Kot so poročali nekateri mediji, bodo Logarjevo platformo med kosilom (kar je samo po sebi malce nenavadno) sooblikovali izbrani somišljeniki, med katerimi je tudi Alja Brglez, desna roka ex predsednika republike Boruta Pahorja. S tem nam Logar verjetno sporoča, da se hoče tudi vsebinsko razširiti na Pahorjevo sredino, celo malce bolj levo, tisto nekomunistično. Sporoča tudi, da ima podporo Boruta Pahorja, ki bo dogajanje, domete teh društev in spoznavnih kosil očitno zaenkrat opazoval z neke polrazdalje. Takole, na prvo PR žogo, bi bil Logar skupaj s Pahorjem, pa še s kom, ki ga niso ujeli s roko v marmeladi, morda zmagovalna kombinacija za vedno bolj ideološko razdeljeno Slovenijo.

Med ostalimi soustanovitelji Logarjevega društva se omenjajo tudi Romana Jordan, Eva Irgl, Matej Avbelj, Mark Boris Andrijanič. Nič novega, spektakularnega, kar bi volivce vrglo s stola. Je pa res, da Slovenija namesto instant rešiteljev, gurujev, fake superpolitikov mogoče potrebuje kaj bolj dolgočasnega, premišljenega, pomirjujočega, na dolgi rok veliko bolj učinkovitega. Lahko, da Logar igra na to karto.

Ne glede na vsa odkrita, prikrita, v celofan zavita PR-sporočila Logarjevega kroga, bo usodo nove platforme definiral odnos Anžeta Logarja z Janezom Janšo. Kljub vsemu, kar nam posredujejo plačani, neplačani, entuziastični, nevladni, opozicijski in ostali mediji, se zdijo mogoči naslednji scenariji, ki bodo v mnogočem določili razvoj slovenske politike v naslednjem obdobju (niso razvrščeni po verjetnosti):

Scenarij 1: samostojno angažiranje Anžeta Logarja, promoviranje nove, spravne sredinske politike, novih smernic, načina komuniciranja med političnimi konkurenti. To pomeni, da Logar pokaže, da je samostojen, da se pravno in vsebinsko odmakne od obstoječe stranke in njenega voditelja. Pove, da mu gre ob sicer nespodobnem obnašanju dela levice do žrtev komunističnega nasilja na živce neskončno pogrevanje, potenciranje vprašanj druge svetovne vojne, neskončnega potenciranja usode domobrancev, partizanov, da mu gredo na živce spomeniške proslave, pogrevanje revolucionarne zgodovine, spodbujanje nove državljanske vojne in podobnih tem. Zato Anže Logar ustanovi svojo stranko, ki prevzame liberalni del SDS, štarta na neideološko sredino, deloma tudi neobremenjeno levo sredino.

Scenarij 2: Anže Logar močneje sodeluje pri koordinaciji opozicijske desnosredinske platforme med SDS, NSi in drugimi podporniki, manjšimi neparlamentarnimi strankami. Še vedno v kontekstu članstva v SDS, ki jo poskuša vsaj deloma prenoviti, če ne drugega, v komunikaciji. Poskuša pridobiti izgubljene glasove na desni sredini in sredini. Igra koordinatorja "zmerne desnice" in povezovalca trenutne opozicije v Državnem zboru. Igra vlogo neideološkega predsedniškega kandidata, ki še naprej združuje in gre na volitve kot kandidat za sredinskega predsednika vlade na naslednjih volitvah.

Scenarij 3: Anže Logar navzven deluje samostojno, v ozadju pa v popolni koordinaciji s predsednikom SDS in poskuša del, pogojno bolj liberalnega volilnega telesa, ki ga je pridobil z retoriko na predsedniških volitvah, usmeriti k bolj "mehki" SDS. V ozadju ostaja popoln podpornik Janeza Janše in njegove politike.

Scenarij 4: Anže Logar na naslednjem kongresu SDS postane predsednik stranke, Janeza Janšo imenujejo za častnega, dosmrtnega predsednika stranke, ki ima pravico veta na določene odločitve, ki jih skupščina stranke SDS zapiše v statut.

+++

Z vidika obstoječe leve vladajoče nomenklature je najbolj nevarno, da Logarja sredinsko telo dejansko prepozna kot resno neideološko alternativo. Če bodo v vladi nadaljevali s sedanjo neučinkovitostjo, potenciranjem razlik, brezkompromisnim ideološkim fanatizmom, se bo odprti prostor na sredini gotovo širil. S tem se odpre možnost naslednje sredinske vlade, verjetno tudi z neko simbolično vlogo Janeza Janše, kar se nekateri bojijo kot hudič križa. Zato se trudijo na vse načine dokazati, da je Anže Logar samo prijaznejša PR pojava t. i. janšizma, karkoli že to je v njihovih glavah.

Sredinski in samostojni Logar bi gotovo imel vpliv tudi na precej konfuzno Novo Slovenijo. Ta trenutno ljudem dopoveduje, da je nekakšna prijazna opozicija, pri čemer me gre zanemariti finančnih koristi "prijaznosti" do trenutne vlade (DARS). Ta dvoličnost, ki ni nič kaj krščanska, bi znala NSi stati kar nekaj glasov na naslednjih volitvah.

Za Slovenijo bi bilo gotovo najbolje, da se končno preneha s potenciranjem zgodovinskih zamer in razlik, pogleda v prihodnost, ki prinaša ogromno izzivov, pa tudi nevarnosti, ki zahtevajo resno obravnavo. Ali ima Logar ta potencial, bomo videli, mnogi njegovi "prijatelji" z desne in nasprotniki z leve menijo, da ne. Mogoče je to lahko tudi njegova prednost in mu zaradi tega ni potrebno pregorevati v obljubah in kratkoročni všečnosti.