Intervju
na srpskom

Vojislav Šešelj: Zelo zanič je frakcija Tomislava Nikolića – on je politično propadel

Dokler smo prostovoljce pošiljali na lastno pest, smo imeli hude težave tako z vojsko kot tudi s policijo. Pošiljati smo jih morali tajno. Preko Donave smo jih prevažali ponoči in tako naprej … Ali pa smo jih pošiljali v civilnih oblačilih. Vsi so odšli v civilnih oblekah in so se za uniforme znašli šele na cilju.

04.12.2014 20:30
Piše: Boris Meglič

Oblast v Zagrebu se je dogovorila z generalom Aleksandrom Vasiljevićem, šefom varnostne službe JNA, da se izvrši streljanje na Ovčari. Foto: Portal Plus

Drašković je v svojo Srbsko gardo novačil najhujše kriminlace iz Beograjskega podzemlja. Bil je eden od najbolj gorečih nacionalistov. Ampak njega so nanovačili Američani in drugi zahodni politiki in tako je svoje politično prepričanje obrnil za 180 stopinj. Zaradi oblasti, zaradi vpliva, zaradi finančne podpore.  

 

Kučan je bil politik majhnega formata. Samo dejstvo, da je zavračal sporazum s Srbi o odcepitvi Slovenije govori o tem, da je bil politik majhnega formata. Slovenija bi lahko izšla normalno, tiho, brez vsakršnega hrupa in lahko bi obdržala dobre odnose s Srbijo.

 

Jaz sem se zavzemal za odcepitev Slovenije. In to boste našli v vseh slovenskih medijih. Glede tega sem bil kategoričen. In proti Slovencem sem bil nastrojen precej prijateljsko.

 

Na začetku vojne so Arkana pošiljali na žariščna območja, da bi izzival incidente, tako da bi ti incidenti lahko predstavljali podlago za intervencijo zveznega vrha.

 

Veste, niti srbski tihotapci niso prodajali orožja samo Abdiću, ampak tudi 5. korpusu v Bihaću. Ker tihotapcev ne zanima nič drugega kot denar. Pri njih ni patriotizma. Pri kriminalcih ni patriotizma.

Vojislav Šešelj je srbski politik, Haaški obtoženec, ki je bil 12 let priprt v Scheveningnu, predsednik Srbske radikalne stranke in četniški vojvoda. Šešelj je poznan tudi kot najmlajši doktor znanosti v bivši republiki Jugoslaviji saj je v Sarajevu iz prava doktoriral že pri 23 letih.

 

V pogovoru z Vojislavom Šešeljem nas je zanimal njegov vpogled in občutki v zvezi z dogajanji ob razpadu Jugoslavije in vojnah, ki so sledile, saj je bil vanje neposredno vpleten. V pogovoru smo se dotaknili tudi njegovega 12 – letnega služenja zapora v Scheveningnu in njegovih bodočih političnih načrtov.

 

 

V Sloveniji se ne ve veliko o vašem zaporništvu za časa komunizma. Nam lahko pojasnite, kako je izgledal komunistični zapor in kako je ves ta proces vplival na vaš pogled na svet?

 

Jaz sem šel leta 1984 v zapor kot že izoblikovan disident. Zapor me je v tej moji drži le utrdil, dalje je deloval na moj intelektualni razvoj, tako da sem iz nekakšnega disidenta prerasel v pravega antikomunista.

 

V Sloveniji se je veliko vedelo o mojem prvem zaporništvu. Slovenski mediji so poročali, slovenska združenja in posamezniki so pisali protestna pisma in tako naprej. Moje dobro sodelovanje z velikim številom slovenskih intelektualcev traja že od takrat. Čeprav se je vse to skazilo s koncem osemdesetih let, ko se je slovenska politika postavila v antisrbski tabor.

 

 

Lahko izpostavite kakšnega od teh Slovencev, s katerimi ste sodelovali?

 

Prvi intervju, na primer, je z menoj naredil Gorazd Suhadolnik. Če se ga spomnite. To so ljudje iz moje generacije, ne vaše. Suhadolnik je prvi z menoj naredil intervju za kak slovenski časopis. Tudi Igor Mekina je pogosto delal intervjuje z menoj. Svetlana Vasović prav tako. Veste zanje?

 

 

Vem za Mekino, da. 

 

On je delal za Delo. Njegova soproga pa je Svetlana. Srbkinja Svetlana Vasović Mekina. 

 

 

Kako to, da je v Srbiji prišel na oblast Slobodan Milošević? Je bila to posledica senilnosti in izčrpanosti starih srbskih komunističnih struktur? Ali je obstajalo kakšno omrežje ljudi, ki je izbralo Miloševića kot perspektivnega človeka za mehak prehod v post komunizem?

 

Ne. Milošević je bil v nekem trenutku najbolj spreten v tej komunistični nomenklaturi in je prvi izvedel plan. On si je torej utrl pot skozi komunistično birokracijo. Po tem pa je ugotovil, da je lahko v politiki trajno uspešen samo, če se obrne proti patriotski in nacionalistični opciji. In v začetku je s tem pridobil ogromno zaupanje ljudi. Ampak on ni bil sposoben, da bi šel v korak s to opcijo. Ta opcija ga je v nekem trenutku prerasla.

 

 

Vuk Drašković je že davno zanikal, da bi imel kakršenkoli vpliv na formiranje paravojaških formacij, ki sta jih vodila Giška in Beli, ampak veliko prič njegove trditve zanika. Kakšna so vaša vedenja o tem? Vprašam, ker je bil v obdobju razpada SFRJ Drašković v Sloveniji sprejet kot simbol srbskega nacionalizma, takoj v naslednjem trenutku, ko se je pojavil v slovenskih medijih, pa je promoviral demokracijo in zahodnjaške vrednote, zaradi česar je težko ugotoviti, od kod izvira ta transformacija.

 

Najprej. Demokracija in nacionalizem si nista v nasprotju. To dvoje si nikoli ni v nasprotju samo po sebi. Drugič pa, Drašković je bil zares eden od najbolj gorečih nacionalistov. Ampak njega so nanovačili Američani in drugi zahodni politiki in tako je svoje politično prepričanje obrnil za 180 stopinj. Zaradi oblasti, zaradi vpliva, zaradi finančne podpore. 

 

Vuk Drašković je imel paravojaško formacijo, ki se je imenovala Srbska garda, vanjo pa je novačil najhujše kriminalce iz Beograjskega podzemlja. Ta garda je odgovorna za zločine, med drugim tudi na Borskem jezeru, s prvotno obtožnico pa so njihove zločine pripisali meni. 

 

Pogledate lahko v serijo časopisov Srpska reč iz devetdesetih, ki ga je izdajal Drašković oziroma njegova žena Danica, pa boste videli, da je Srbska garda popolnoma njegova. Za tem boste lahko prebrali stenogramske zapisnike Narodne skupščine Srbije in v njih videli, da so se njegovi poslanci vztrajno zavzemali, da bi to Srbsko gardo proglasili za novo srbsko vojsko.

 

 

Kakšno je bilo razmerje med vrhom vojske in Miloševićem pred začetkom vojne? V Sloveniji je vladal občutek, da je Milošević s Ćosićem obvladoval vrh JNA.

 

To ni res. Milošević se je bal puča. Generalskega. Z vrha JNA. Vse do maja leta 1992. Ker ti generali, pod vodstvom Kadijevića, upokojenega Branka Mamule in Ađića so hoteli Miloševića vreč z oblasti. Z oblasti so hoteli vreči tudi Tuđmana tako kot Kučana, tako da bi na tej osnovi obnavljali Jugoslavijo. To je bila ta njihova komunistična zabloda, ki so se je slepo držali.

 

Šele ko se je Slovenija osamosvojila in ko je Hrvaška dokončno krenila na pot osamosvajanja, šele tedaj so generali začeli sodelovati s srbskim vodstvom, ampak Milošević jim nikoli ni zaupal. Šele ko je v maju prišlo do tiste zamenjave, ko je bila proglašena Zvezna republika Jugoslavija in je na čelo generalštaba prišel Života Panić, si je lahko malo oddahnil. 

 

 

Nedavno je bila predstavljena razlaga, da sta se Kučan in Milošević dogovorila za izhod iz Jugoslavije pod pogojem, da se Slovenija ne vmešava v odnose med Srbijo in Hrvaško. Ste kaj slišali v zvezi s tem? Je ta razlaga možna?

 

Da. To je točno. In na žalost slovensko vodstvo te rešitve ni sprejelo. Jaz sem pogosto nastopal na tej osnovi. Od Slovencev sem zahteval, da gredo. Dajal sem tudi intervjuje, ki so bili na slovenski televiziji zelo dobro gledani. 

 

Ker v osnovi med Srbi in Slovenci ni bilo nič spornega. 

 

Vojska se je bila pripravljena zoperstaviti odhodu Slovenije, ampak ne Srbija. Srbiji je ustrezalo, da se Slovenija odcepi. Toda nekdo od zunaj, Nemci, Vatikan – to bo morala raziskati zgodovina – je sugeriral Kučanu, da naj podpre Hrvate in da naj slovenska oblast vodi nekakšno antisrbsko politiko.

 

 

Mislite, da je tako zaradi katolicizma?

 

Pravim. Ali je bil odločujoč nemški ali pa vatikanski vpliv.

 

 

Kako se spominjate Milana Kučana iz obdobja zadnjih let pred razpadom Jugoslavije? Javnost je v Sloveniji glede njegove vloge razdeljena. Nekateri ga imajo za heroja, ki se je boril proti srbskim nacionalistom in komunistom, drugi pa ga vidijo kot povprečnega partijca, ki je izkoristil zgodovinsko priložnost, da se iz komunista prelevi v demokrata.

 

Ti drugi imajo prav. Kučan je bil politik majhnega formata. Samo dejstvo, da je zavračal sporazum s Srbi o odcepitvi Slovenije govori o tem, da je bil politik majhnega formata. Slovenija bi lahko odšla normalno, tiho, brez vsakršnega hrupa in lahko bi obdržala dobre odnose s Srbijo. Tako pa obstaja vprašanje, če bomo sploh še kdaj imeli dobre odnose, mi Srbi in Slovenci. 

 

 

Ali ste vedeli za obstoj kakšnega pakta med Slovenijo in Hrvaško, do katerega je prišlo nekaj mesecev pred začetkom vojne? Zakaj po vašem mnenju Hrvaška ni spoštovala dogovora s Slovenci in zakaj je ob posredovanju policije omogočila, da JNA s tanki vstopi v Slovenijo?

 

Zato, ker Hrvatom v osnovi nikoli ne morete verjeti! Karkoli se z njimi dogovorite, jim ne morete zaupati, da bodo držali obljubo. Zdaj imate takšne izkušnje tudi Slovenci. Sicer pa so današnji Hrvati po večini Srbi katoliki, ki so se odrekli svoji naciji. Le kako naj bi jim po tem bilo nekaj drugega sploh sveto!?

 

In tretje, današnja Hrvaška se nahaja na velikem slovenskem območju.

 

Vi veste, da je nekje v 16. stoletju Hrvaška padla pod turško oblast, Hrvati pa so se kot narod razbežali širom Evrope. Na Gradiščansko, pod Dunaj, na Madžarsko, Slovaško in celo v Italijo. Avstrijci pa so hrvaško plemstvo preselili v današnje hrvaško Zagorje, ki je v celoti slovensko in ga vsilili slovenskim kmetom, skozi nekaj nadaljnjih stoletij pa je to hrvaško plemstvo svojim kmetom Slovencem vsililo hrvaško nacionalno zavest.

 

Nacija je predvsem jezik. Kajkavci so Slovenci. Kajkavski ima več dialektov. Današnja slovenščina je zasnovana na nekaj od teh dialekov. Izvorno torej ni privzet nek jezik, ki ga je govoril narod, kot je to narejeno pri Srbih, ampak je narejena kombinacija iz več dialektov. Le toliko se Slovenščina zdaj razlikuje od kajkavskega dialekta na Hrvaškem. Ampak v bistvu je to en sam jezik. Kajkavski na Hrvaškem nikoli ni dobil svoje književne oblike in ima še danes tudi sam svoje dialekte. Tako so izraziti, da se ne razumejo niti kajkavci iz različnih krajev med seboj. In tu je bilo odvzeto veliko slovensko ozemlje. 

 

To je bila nekoč Slavonija. Slavonija je bila hrvaško Zagorje. V tej smeri je bila Panonija. Slavonija pa je dobila ime po Slovencih. Slavonija – Slovenija, to je v bistvu eno in isto.

 

Hrvati so si prilastili še celo slovenskega kneza Ljudevita, ki je prestoloval v Sisku in je dvignil vstajo proti Frankom. Hrvati so bili tedaj na strani Frankov. Bili so zavezniki Frankov v tej vojni.

 

 

Ali vas je kratka vojna med Slovenijo in JNA presenetila? Če se pravilno spomnim, vi niste nikoli zagovarjali vojne proti Sloveniji.

 

Ne... Ne. Jaz sem se zavzemal za odcepitev Slovenije. In to boste našli v vseh slovenskih medijih. Glede tega sem bil kategoričen. In proti Slovencem sem bil nastrojen precej prijateljsko.

 

Za časa mojega antikomunističnega boja so mi Slovenci veliko pomagali. Edini dve javni predavanji, ki sem jih smel prirediti nekje okoli 86' ali pa 87', sem lahko priredil v Sloveniji. Prvo v Ljubljani, drugo pa v Mariboru. V nekem obdobju so slovenski časopisi edini objavljali moje prispevke. Zato je bil kakšen od izvodov teh časopisov kdaj tudi prepovedan. 

 

Enkrat so prepovedali izid Mladine. Zaradi nekih mojih pisem, ki sem jih pisal, ne vem ali Hamdiji Pozdercu ali pa komu drugemu, morda Stanetu Dolancu …

 

Nekoč so mi prepovedali mariborsko katedro. Ljubljanska Tribuna, to je bil študentski časopis, mi je hotela objaviti intervju. A še dokler je bil izvod v tiskarni, je oblast intervenirala, prepovedala izid in odločila, da bo zasežena celotna naklada.

 

Nato pa je pametnim ljudem v redakciji padlo na pamet in so objavili naslov mojega intervjuja, dve, tri moje fotografije, vse ostalo pa so pustili prazno, s pripisom "tukaj bi moral biti objavljen intervju z Vojislavom Šešljem, a je oblast objavo prepovedala."

 

Imam torej lepe, zares lepe spomine glede sodelovanja s Slovenci iz tega obdobja, ampak sem pa še vedno nesrečen zaradi tistega, kar se je dogajalo kasneje. Vi veste namreč, da med Srbi in Slovenci sicer nikoli ni bilo nikakršnih sporov. 

 

V prvi svetovni vojni, če je že bilo kaj Slovencev na Srbski fronti, jih zagotovo ni bilo veliko. Bilo je precej Hrvatov, Slovencev pa ne. Ti Slovenci so komaj čakali, da se predajo Srbom. Bili so zelo naklonjeni Srbiji.

 

V drugi svetovni vojni je Srbija slovenskim beguncem iz tistega okrožja Maribora, ki ga je Hitler neposredno priključil rajhu, na stežaj odprla vrata.

 

V Srbiji se je tako Slovenec povsod lahko dobro počutil. Toliko so imeli Srbi radi Slovence. Potem pa se je zgodilo to, kar smo srbski nacionalisti doživeli, kot da bi nas z nožem zabodli v hrbet tisti, od katerih smo to pričakovali najmanj. 

 

 

Govoriva o Kosovu?

 

Tudi o Kosovu. In o vojni s Hrvati in mnogih drugih stvareh.

 

 

Vojislav Šešelj: V Bosni večinoma živijo izključno Srbi. Srbi pravoslavci, Srbi muslimani in Srbi katoliki. Foto: Portal Plus

 

 

V Haagu ste pričali, da so bili prostovoljci SRS (poznani kot Šešeljevci) paravojaška formacija samo neko krajše obdobje, recimo v obdobju incidenta v Borovem selu. Zanima me, kakšen je bil tedaj odnos jugoslovanskih varnostnih struktur proti vam? Kako vas je tretirala JNA? Ste bili tedaj vi vodja in glavni poveljnik teh prostovoljcev? Ali so bili torej ti prostovoljci v tem kratkem obdobju pod vašo komando?

 

V širšem smislu, da. Ker jaz sem nenazadnje pošiljal te prostovoljce in zato sem imel določeno avtoriteto nad njimi. Ti prostovoljci sicer niso bili klasična paravojaška formacija, ker so bili tako ali drugače v sestavi lokalnih teritorialnih obramb. Na primer v Borovem selu. Ampak te lokalne samoobrambe so bile pogosto samonikle. Formiralo jih je lokalno prebivalstvo samoiniciativno. In to je trajalo do septembra..., do konca avgusta – septembra, ko smo sami dosegli dogovor z JNA ,da prostovoljce pošiljamo samo še preko JNA.

 

Tako smo od 1. oktobra, ko je bilo razglašeno tudi stanje neposredne vojne nevarnosti, prostovoljce pošiljali izključno preko JNA. Dokler pa smo prostovoljce pošiljali na lastno pest, smo imeli hude težave tako z vojsko kot tudi s policijo. Pošiljati smo jih morali tajno. Preko Donave smo jih prevažali ponoči in tako naprej … Ali pa smo jih pošiljali v civilnih oblačilih. Vsi so odšli v civilnih oblačilih in so se za uniforme znašli šele na cilju. In vsi so bili oblečeni na različne načine (smeh). Ko pa smo začeli sodelovati z JNA, so imeli vsi najnovejše maskirne uniforme JNA.

 

Le petokrake niso sprejemali. Pripenjali so si kokardo. 

 

 

Verjetno niti vi niste sprejeli petokrake?

 

Ne.

 

 

Zakaj so po vašem mišljenju hrvaške oblasti iz zapora spustile Arkana? Govoriva o letu 1991, ko je bil Arkan na hrvaškem prijet zaradi orožja, ki ga je peljal v Knin. Koliko se je v resnici hrvaška Udba infiltrirala v  vrh HDZ?

 

V veliki meri je bila infiltrirana v vrh HDZ in še celo Tudžman je bil človek takšnega kova. 

 

Arkan je bil vpleten v umor Stjepana Đurekovića, verjetno pa še v umore mnogih drugih hrvaških emigrantov. Ta umor je bil izvršen v spregi Stane Dolanc – Zdravko Mustać – Josip Boljkovac. Boljkovac je bil takrat minister za notranje zadeve, če mi spomin dobro služi, ko je bil Arkan osvobojen.

 

Njega so izpustili, da mu ne bi sodili in da ne bi na zaslišanju spregovoril o tem, kar se je zgodilo z Đurekovićem. To je ključno. Seveda je bilo tudi nekaj intervencij iz Beograda, saj je bil Arkan ves čas agent zvezne Udbe. Osebni prijatelj Staneta Dolanca sicer in na direktni zvezi z Zdravkom Mustaćem. 

 

Na začetku vojne so ga pošiljali na žariščna območja, da bi izzival incidente, tako da bi ti incidenti lahko predstavljali podlago za intervencijo zveznega vrha. 

 

 

Ena od razlag, ki buri duhove je, da so Slovenci v času vojne svoje orožje prodajali Hrvatom in bošnjaški vojski, a kljub temu naj bi veljalo, da je na Hrvaško večina orožja prišla z Madžarske. Kaj veste o tem?  

 

Da. Večina orožja je na Hrvaško prispela z Madžarske. Velik del tudi iz Nemčije, iz skladišč vzhodne Nemčije, in pri tem jim je Slovenija pomagala. Kolikor vemo je Slovenija pomagala Hrvatom in bosanskim muslimanom. 

 

 

Večkrat ste v zvezi s trgovino z orožjem na Balkanu govorili o Nicholasu Omanu. Kaj veste o njegovi vlogi ali pa vlogi Slovenije v zvezi s tem?

 

To je bil zelo velik kriminalec, Oman. Jaz sem o njem govoril pred 20 leti. Zdaj se ne morem spomniti prav vseh podrobnosti. Ampak bil je glavni trgovec z orožjem na Balkanu, kolikor mi služi spomin. 

 

 

Ali morda veste za kak specifičen posel, ki ga je opravil?

 

Nekoč sem vedel. Včasih je to orožje prihajalo celo iz Rusije. Po nekih tihotapskih kanalih. Mislim, da celo ta sistem, ki je bil pri Hrvatih … del sistema S300, da je prav tako pretihotapljen preko Omana. 

 

Ampak ne morem vam zdaj govoriti o detajlih. Veliko časa je minilo. Moral bi pregledati svoje tedanje javne nastope pa bi se spomnil. 

 

 

Ste kaj slišali o tem, da bi Oman prodajal orožje tudi celo Karadžiću?

 

To vem, da mu je enkrat ponudil in da so bila neka pogajanja glede tega in da ga je na koncu prevaral. Mislim celo, da je vnaprej vzel še nek avans, ki ga nikoli ni vrnil. Tega se še spomnim. 

 

 

Ali veste za karkoli v zvezi z Janezom Janšo in trgovino z orožjem na Balkanu?

 

Ne. Za Janšo nimam zanesljivih informacij. To kar se je kasneje dogajalo v Sloveniji niti ni pritegnilo mojega zanimanja, 12 let afere se odpira, jaz samo tu pa tam slišim za kaj od tega. 

 

 

Ali ste se na bojnih linijah srečevali z ljudmi iz Slovenije? Obstajajo namreč trditve, da so slovenski politiki ob prodaji orožja pripadnikom Hosa in Zelenih beretk te tudi urili.

 

Jaz osebno se nisem srečeval z njimi. Vem, da je bil kakšen Slovenec tudi v srbski vojski. Na primer, mislim, da mu je bilo ime Franc Kos. Bil je v 10. diverzantskem odredu vojske Republike Srbske, zdaj pa mu sodijo v Bosni zaradi Srebrenice. Ker je, kot pravijo, sodeloval v tem zločinu v Srebrenici. Ampak Slovencev pa v obdobju vojne sicer nisem srečeval na bojiščih.

 

 

Na pričanju za Gorana Hađića ste septembra letos predstavili svoje videnje o eksekucijah na Ovčari. Nam lahko to pobliže pojasnite? Kako komentirate na Hrvaškem stalno prisotne izjave, da je oblast v Zagrebu prodala Vukovar?

 

Da. Oblast v Zagrebu se je dogovorila z generalom Aleksandrom Vasiljevićem, šefom varnostne službe JNA, da se izvrši streljanje na Ovčari in da se ustreli točno 200 ujetnikov. In točno 200 jih je bilo ustreljenih. Pripeljanih je bilo sicer 207, ko pa so primerjali sezname, so 7 ljudi izpustili, da ne bi presegli števila 200. 

 

Eno noč pred tem pa je v štabu gardijske brigade Vesna Bosanac z Acom Vasiljevićem in njegovim namestnikom Tumanovim, ki je bil takrat polkovnik, za tem pa prav tako general … in ona je izbrala imena ljudi, ki bodo ustreljeni. In to so ljudje vukovarske revščine, sodrga, prav tako pa tudi nasprotniki HDZ. Ti so bili ustreljeni, ker je bilo Hrvatom to potrebno iz propagandnih razlogov. 

 

 

Zanima me, ali je obstajal kakršenkoli gospodarski program za Republiko Srbsko Krajino? Zdi se, da bi bil ta projekt ekonomsko nevzdržen tudi v primeru, če bi Krajina premagala hrvaško vojsko. Inflacija je bila ekstremna, proračun je bil premajhen za pokrivanje pokojnin, zdravstva in sociale, pomembnejših podjetij razen Gavrilovića pa sploh ni bilo, tako kot ni bilo normalne logistike, glede vseh resursov pa je bila odvisna od Hrvaške, Srbija kot edini sponzor Krajine pa je že bila v ekonomskem kolapsu.

 

Inflacija v Republiki Srbski Krajini je bila identična inflaciji v Srbiji. Torej ekonomska situacija tam ni bila niti malo lažja, kot je bila v Srbiji. Normalno, Krajina nima veliko naravnih bogastev. Ampak niti prebivalcev ni imela veliko. Krajina bi lahko živela od kmetijstva. In za to je imela možnosti. Posebno vzhodni del... Vzhodna Slavonija in Baranja ... zahodni Srem in Baranja... In prav tako tudi zahodni del. Kordun, Banija, to sta tradicionalna kmetijska kraja.

 

Lahko bi tudi Dalmacija. Ni imela veliko prebivalcev, ampak lahko bi pridelovala vino, pridelovala bi lahko med, pridelovala bi lahko vrsto drugih kmetijskih proizvodov. Meso, mleko …

 

 

Vojislav Šešelj: Hrvatom v osnovi nikoli ne morete verjeti! Karkoli se z njimi dogovorite, jim ne morete zaupati, da bodo držali obljubo. Zdaj imate takšne izkušnje tudi Slovenci. Foto: Portal Plus

 

 

Kakšno je vaše stališče do operacije "Pajek" in reševanja Abdićeve entitete v zahodni Bosni? Ali je res ta entiteta obstajala samo zaradi tihotapstva?

 

Ne. Ta entiteta je obstajala zaradi tamkajšnjega muslimanskega prebivalstva in njegovega voditelja Fikreta Abdića. Da pa so preko tega potekale tihotapske poti, to drži. Ampak veste, niti srbski tihotapci niso prodajali orožja samo Abdiću, ampak tudi 5. korpusu v Bihaću. Ker tihotapcev ne zanima nič drugega kot denar. Pri njih ni patriotizma. Pri kriminalcih ni patriotizma.

 

 

Kaj je po vašem mnenju v devetdesetih letih generiralo kriminal v Srbiji? Tihotapstvo ali blokade? Razpad pravnega sistema in Miloševićeva politika? Vojne?

 

Sam mislim, da vse to v določeni meri. Toda ključni segment je bil, ko je prišlo do kriminalizacije policijskega vrha. 

 

 

O kom je govora?

 

O Radovanu Stojčiću Badži in njegovem namestniku Vlastimirju Đorđeviću. Onadva sta se do konca pogreznila v kriminal. Začelo se je s tihotapstvom cigaret, nadaljevalo pa s tihotapstvom vojnega plena in vrsto drugih kriminalnih dejanj.

 

 

Vaša razlaga je, da je bil Đinđić mafijski premier. Če to drži, potem mora to pomeniti, da se je dogovoril s srbskim podzemljem, in če drži tudi to, potem drži, da je pred padcem Miloševića obstajalo močno podzemlje, ki ga je skrbelo, kako bo v prehodu oblasti od Miloševića k Đinđiću in po njem - z njim. Moje vprašanje je sledeče: kdo je v devetdesetih podpiral te mafijske strukture? Milošević? Kdo je obvladoval službo državno varnosti?

 

Ne bi mogel zdaj trditi, da je ravno Milošević podpiral te mafijske strukture. So pa bile v spregi z različnimi ravnmi oblasti. Na primer Zemunski klan oziroma Surčinski klan. To je bila ena od najmočnejših mafijskih združb. 

 

Ko smo radikalci ob koncu maja 1998 prišli na oblast, sem sam takoj zahteval, da krenemo v obračun s kriminalom in da napademo Surčinski klan direktno. Milošević se je strinjal, predsednik vlade Mirko Marijanović se je strinjal, direktor policije Ratko Stoiljković se je strinjal in začela se je priprava akcije. Ampak ko je policija na sedežu Surčinske mafije izvedla racijo, ni bilo najdenega nič posebnega. Nekaj malega deviz in dve, tri pištole, nič več.

 

Zakaj? Zato, ker jih je nekdo z vrha policije obvestil, da jim sledi racija in sum za to je padel na generala Vlastimirja Đorđevića, ki je bil po Bađini smrti načelnik resorja za javno varnost.

 

 

Na YouTubu lahko najdemo posnetek vašega govora, kjer ste podprli ameriško invazijo na Irak (Prva puščavska vojna). Zanima me, kako je prišlo do takšnega stališča, glede na to da ste poznani po vaših anti-ameriških stališčih?

 

Jaz tega nisem videl na YouTubu.

 

 

Batić vas je nekoč obtožil za to, se motim?

 

Ma, Batić je bil prevarant in hohštapler. On ni več živ, ampak bil je dno, moralno dno!

 

Ampak povedal vam bom, kaj je bilo tu. Ni tukaj nobenih skrivnosti …

 

Naš tedanji... je bil podpredsednik? ... Podpredsednik četniškega gibanja Aleksandar Stefanović, iz Valjeva. On je pripravil novinarsko konferenco na lastno pest in med drugim tam povedal tudi, da bo poslal četniške prostovoljce v Irak. 

 

In prišel je v Beograd. Takoj se je okoli njega zbrala skupina ljudi, jaz sem ga napadel zaradi tega, kar je počel in zaradi tega, ker to počne na lastno pest in glede vsega ostalega. Bilo pa je tam tudi nekaj razgretih posameznikov, ki so kasneje krenili pred ameriško ambasado. Jaz sem prišel tja samo zato, da bi interveniral, če bi prišlo do kakšnega incidenta. Da preprečim, da bi nastala še večja škoda, kot je tako ali tako že. Jaz v ambasado sicer nisem niti vstopil. Vstopil je Aleksandar Stefanović, z njim pa še nek Želimir Marković, za katerega smo kasneje spoznali, da dela za Udbo. 

 

Torej, to je bila bolj zabava za javnost. Aleksandar Stefanović je to razumel v tem smislu, jaz pa sem bil v bistvu proti, ampak ker tega brez ekstremnih prijemov ne bi mogel preprečiti, sem tako zgolj odšel tja, da bi bil na licu mesta, da se ne bi zgodil kak incident.

 

Da pa bi to podprl v kakršnemkoli javnem govoru, pa ne boste našli.

 

 

Ali drži, da sta se Milošević in Tuđman dogovarjala o razdelitvi ozemlja in spremembi mej Srbije in Hrvaške?

 

 

To drži že od nekdaj. Če sem odkrit z vami, bi to lahko verjel, čeprav mi Milošević tega nikoli ni potrdil. Da je imel občasna srečanja s Tuđmanom, da sta bila v dobrih odnosih, to drži. Zdaj pa, tisto kar je najbolj sumljivo je to, da Srbija gleda križem rok, kako Hrvati napadajo in preganjajo srbsko prebivalstvo in prebivalstvo Republike Srpske Krajne. 

 

Pazite, tu nista samo Srbija in Zvezna Republika Jugoslavija gledali križem rok. Tudi Republika Srpska je gledala križem rok. Čeprav so pred tem garantirali, da bodo po potrebi priskočili na pomoč. Kar pomeni, da je Richard Holbrook pred tem svoj posel v Beogradu in na Palah dobro opravil in da so si Hrvati upali napasti šele po tem, ko jim je bilo zagotovljeno, da se Srbija in Republika Srpska ne bosta vmešavali. Sicer si Hrvati tega ne bi upali.

 

 

Ali je SRS pošiljala prostovoljce na bojišča v obdobju operacije Nevihta (Oluja)?

 

Ne. Ker smo to, da se nekaj pripravlja, slišali že pred tem, zato sem imel nekje v marcu 95' neko veliko turnejo po zahodnem delu Srpske Krajne in sem opozarjal prebivalstvo glede tega, kar se pripravlja. Da mora biti prebivalstvo v pripravljenosti, da mora biti dobro organizirano in obtožil sem režim v Beogradu, da je pripravljen odpisati Republiko Srpsko Krajno. 

 

Potem pa me je v začetku junija 95' Milošević z mojimi najbližjimi sodelavci vred dal zapreti, ker smo za Vidovdan, 28. junija, napovedali neko veliko protestno zborovanje v Beogradu, zaradi napovedane predaje Srpske Krajne. In ta dva kritična meseca sem s svojimi najbližjimi sodelavci preživel v zaporu v Ginjalnu.

 

Ko smo bili izpuščeni iz zapora, je Tudžman že krenil proti Srpski Krajni in tako torej nismo imeli več niti tehničnih možnosti, da karkoli organiziramo in sprovedemo. In seveda bi nam režim to onemogočal, morali bi pošiljati ljudi v civilnih oblačilih in tako naprej. Tehnično je bilo to neizvedljivo.

 

 

Ste bili takrat v zaporu s Tomislavom Nikolićem?

 

Da.

 

 

Ste se kdaj v devetdesetih zavzemali za sodelovanje z opozicijskimi strankami? So vas kdaj kontaktirali Đinđić ali drugi voditelji iz DEPOS-a? Ali so vam kdaj predlagali, da se jim pridružite v boju proti Miloševiću?

 

95' smo sklenili tako imenovano tehnično koalicijo: Zoran Đinđić, Vojislav Koštunica in jaz. In ta koalicija je predpostavljala, da se dogovarjamo in da gremo s skupnimi kandidati tudi na vse predhodne volitve v Srbiji. Vi veste, da je bil večinski sistem za lokalne volitve, v planu pa, da gremo skupaj še na republiške in zvezne volitve. 

 

Mi smo se tako usmerili v predhodne volitve, kjerkoli so le bile. Vse po vrsti. V Rakavici smo prevzeli oblast tako kot v mnogih drugih občinah. Če bi se naše tri stranke združile, bi preprosto izbrisali socialiste. Potem pa je Đinđić dobil nalog z zahoda, da z nami prekine vsakršno sodelovanje in tako je tudi storil. Koštunica si je sicer želel takšnega sodelovanja, ampak brez Đinđića to ni delovalo. 

 

 

Kaj je po vašem mnenju dokazalo Haaško sodišče?

 

Haaško sodišče je dokazalo, da je protipravno in da je antisrbsko. In nič več. 

 

 

Verjel sem, da boste rekli, da nič.

 

Te dve stvari je dokazalo.

 

 

Kako komentirate sodbo Gotovini in kako komentirate krivdo Milana Babića?

 

Babić je izdajalec! On je priznal krivdo zaradi svoje strahopetnosti. 

 

Gotovina je osvobojen. Če bi vladala ista pravila tudi za srbske obtožence, potem nekdo, kot so bili Milan Martič, general Milošević, general Galić in mnogi drugi, nikoli ne bi mogli biti kaznovani. Torej, ne napadam jaz tega, da je Gotovina osvobojen, ampak napadam to, da se ta kriterij ne uporablja tudi za Srbe, ki jim sodijo v Haagu.

 

 

Tudi izven Srbije vemo, da sta imela z Miloševićem obdobja težkih političnih spopadov. Ampak v Haagu smo dobili občutek, da se strinjate z njim, skoraj da ne v vsem. Kaj smo torej tisti, ki nismo seznanjeni z ozadji srbske politike, razumeli narobe, ko smo si razlagali, da sta bila z Miloševićem v Haagu na isti liniji?

 

V Haagu sva bila zares na isti liniji, tam sva se spoprijateljila. Nikoli pred tem nisva imela priložnosti, da bi se spoprijateljila. Imela sva obdobja sodelovanja in žolčnih spopadov. In med nama je stalno vladalo prikrito nezaupanje. Ampak v Haagu se mi zdi, da sva se resnično spoprijateljila. Zbližal naju je skupen boj.

 

 

Če bi primerjali procese in zaporništvo v komunističnem, Miloševićevem in Haaškem obdobju? Kaj bi lahko povedali?

 

Najhujše je Haaško sodišče. Hujše od komunistov (smeh) in od Miloševića.

 

 

V čem se to kaže?

 

Poglejte, recimo... Že v komunističnem režimu, vsaj v njegovem zadnjem obdobju, smo poznali nek red. Pravni sistem je deloval kolikor toliko. Imeli ste neke zagotovljene pravice. Na primer, če so vas pridržali, vas niso mogli zadrževati v priporu več kot 6 mesecev. Izjemoma še nadaljnjih 6 mesecev, če je šlo za posebne okoliščine. V Haagu pa 12 let v priporu. Tako ni bilo niti pri komunistih. 

 

Zatem, nečloveški odnos. Odvzamejo vam pravico do obrambe. Samo eno napako storite in vzamete odvetnika, ki vam ga ponudijo oni, ker ga sami ne morete plačati, potem pa z vašo obrambo vi nimate več nič. Potem vse dela odvetnik in lahko tudi proti vaši volji.

 

 

Ali gre za tisto, ko ste zavračali Haaško obrambo, kar smo videli na vašem slavnem posnetku, ko ste Haaškemu sodišču opsovali vse po spisku?

 

Seveda. 

 

 

Če drži, kar ste v Haagu povedali večkrat, da so bile Arkanove enote vpletene v zločine, ali bi ob dejstvu, da je bil nad Arkanom Frenki Simatović moral tudi on odgovarjati za zločine Arkanove enote?

 

Ne. Franko Simatović Frenki ni bil nikoli nad Arkanom. Arkan si je bil blizu z Badžo. Preden je Badža postal načelnik resorja državne varnosti, je odšel kot prostovoljec v vzhodno Slavonijo, še pred tem pa je bil komandant neke enote specialcev. Trenutno se ne morem spomniti, katere točno... ...in tam se je precej zbližal z Arkanom. 

 

 

Je šlo tudi za Kninđe?

 

Niso to Kninđe. Arkanu nikoli ni bilo dovoljeno, da bi se boril v Kninu. On je bil le v vzhodni Slavoniji. 

 

 

Če bi se zjutraj prebudili, in bi bil dr. Vojislav Šešelj predsednik Republike Srbije, SRS pa bi imela svojega premierja. Kakšni bi bili odnosi s Hrvaško in z Bosno? Kakšna bi bila vaša politika? Kako bi izgledal vaš obisk v Sarajevu ali pa v Zagrebu?

 

Zakaj bi jaz hodil v Zagreb? (smeh)

 

 

Pravite, da ne odstopate od velikosrbskega načrta in da se zavzemate, da bi se ta cilj doseglo z mirnimi sredstvi. Zanima me, kakšni so vaši inštrumenti za doseganje tega cilja? Zdi se namreč nemogoče, da bi se po mirni poti razkosalo Bosno in priključilo del Hrvaške. Še posebno, ker je Bosna pod neke vrste protektoratom mednarodne skupnosti, Hrvaška pa celo članica zveze NATO.

 

V Bosni večinoma živijo izključno Srbi. Srbi pravoslavci, Srbi muslimani in Srbi katoliki. Njim je antisrbska zavest vsiljena. Potrebno je razsvetliti njihovo dušo in pamet. 

 

Dve tretjini današnjih Hrvatov so bivši Srbi – Srbi katoliki. Ostalo so Slovenci, nekaj malega pa je tudi pravih Hrvatov. To so čakavci. Nekaj jih je še v Istri, nekaj jih je na otokih in tako. Dve tretjini pa so torej Srbi. 

 

Napisal sem knjigo z več kot 1000 stranmi, v kateri sem to tudi dokazal. Dokazal sem tudi zločinsko vlogo Rimskokatoliške cerkve v procesu umetnega ustvarjanja Hrvaške. Tudi na spletu je dosegljiva ta moja knjiga, v srbščini, v cirilici in latinici, če ne razumete cirilice – "Rimokatolički zločinački projekat veštačke hrvatske nacije".  Na moji spletni strani jo lahko dobite. Brezplačna je. Imam pa to isto knjigo na spletu tudi v angleščini.

 

 

Verjamem, da dr. Vojislav Šešelj in SRS ne bosta štiri leta pasivno čakala na nove volitve. Kakšna je vaša strategija za prihodne volitve? Ali je ena od vaših strategij za rušenje Vučića, ki jo lahko pričakujemo, razkosavanje poslanske skupine SNS?

 

To je ena od strategij, ki jih lahko pričakujete.

 

 

Boste kmalu začeli z njo?

 

Ne vem, bomo videli, ampak upamo pa, da bomo v naslednjem letu izsilili izredne volitve.

 

 

Kaj pa, če na naslednjih volitvah ne zmagate in ne pridete na oblast? Kaj pa potem? Verjetno ne boste čakali da Vučić in Nikolić z oblasti odstopita sama.

 

Jaz mislim, da bosta z oblasti padla na naslednjih volitvah

 

 

V SNS obstajata dve frakciji. Ena pripada Tomislavu Nikoliću, druga pa Aleksandru Vučiću. Ali je morda vaš načrt tudi to, da bi z razbitjem te stranke prevzeli podpornike Nikolića in jih priključili vašim radikalcem?

 

Zelo zanič je ta frakcija Tomislava Nikolića – on je politično propadel. Vučić je prevzel celoten nadzor nad stranko. Zdaj, če se bo pa kdo želel vrniti k nam – to bomo videli v bližnji prihodnosti.

 

 

Kakšno je vaše mnenje v zvezi z državljansko vojno v Ukrajini? Ali se strinjate z razlago tistih, ki danes odhajajo iz Srbije v Ukrajino, da so nekatera mesta v Ukrajini (recimo Serboslavjansk) del Srbske Krajine?

 

Da. To so izvorno srbska mesta. Ker, ko je Marija Terezija, avstrijska kraljica, razorožila tako imenovani Pomoriški Banat ali Pomoriško mejo, takrat Srbi, ki so živeli tam, niso sprejeli, da bi bili kmeti. In ti so se kolektivno izselili v Rusijo. Neki podatki pravijo, da jih je bilo celo 200.000.

 

Ruska cesarica Elizabeta je takrat vzpostavila dvoje oblasti. Ena se je imenovala Slavenoserbija, to je na področju današnjega Donetska in Luganska. Druga pa se je imenovala Novaja Serbija, ta pa je na področju današnje Kirogradske oblasti, ki je nekje južno od Kijeva proti Odesi, če boste iskali na zemljevidu.

 

To sta bili torej dve srbski provinci. Seveda pa veste, da smo si z Rusi bližnji narodi. Imamo isto vero, isto tradicijo, in skozi čas so se Srbi zlili z Rusi.

 

 

Zakaj vas tako malo vidimo in slišimo na srbskih nacionalnih medijih?

 

Zato ker Vučić na vsem drži svojo šapo, vse kontrolira in tega ne pusti.

 

 

Ali gre za nečrtno cenzuro?

 

Da. Za načrtno cenzuro gre. To je njegov edini način... Jaz njega neprestano izzivam na dvoboj, ampak si ne upa. In to je njegov edini način, da me onemogoča v javnem življenju. 

 

 

Kdo je po vašem najbolj pokvarjen, lopov ali če rečem idiot na srbski politični sceni?

 

Trenutno Tomislav Nikolić

 

 

Zakaj?

 

Zaradi tega, ker si je pridobil diplomo, brez da bi opravil en sam izpit. Zato, ker je izdal srbske nacionalne interese. Zato, ker je postal privesek svoje žene in njene fondacije Dragica Nikolić. Zato, ker je izdal Kosovo. Še celo vrsto drugih argumentov imam. Do večera bi vam lahko našteval. 

 

 

Se bojite atentata? Ali mislite, da je atentat na vas možen?

 

Jaz se nikoli ničesar nisem bal. Ampak možnost, da me ubijejo, obstaja. Seveda. Ta možnost vedno obstaja. 

 

 

Ko ste se vrnili iz Haaga, ste rekli, da ste se razveselili, ko je umrl Zoran Đinđić. Zgleda, da vam je narod to močno zameril. Bi danes ravnali enako in ali danes mislite, da je bila to napaka? Ste mu zamerili, ker ga imate za odgovornega za vaš odhod v Haag?

 

Jaz sem se razveselil, da je Đinđić mrtev, ko sem bil v Haagu, ob prvi novici. To novico pa mi je prenesel Tomislav Nikolić, ki se je njegove smrti razveselil še celo bolj.

 

Novinar me je na prvi konferenci, ki sem jo tu priredil za medije, vprašal, če mi je zaradi izrečenih besed glede veselja ob njegovi smrti kaj žal. Rekel sem mu, da mi ni. In ne vidim, da bi mi kdorkoli od resnih v Srbiji to zameril. 

 

Zamerili so mi pro-zahodni... pro-zahodnjaki, na katere vsekakor ne računam v nikakršni resni politični akciji. 

 

Da me je razveselila vest o smrti pa sem sicer rekel v zaslišanju, ki sta ga v Haagu opravila okrožni javni tožilec in preiskovalni sodnik iz Beograda, ki sta iz Beograda prišla v Haag zato, da me zaslišita v zvezi z umorom Đinđića. Celoten posnetek je dosegljiv na moji spletni strani.

 

 

Kako ste se počutili, ko so vas izdali najbližji sodelavci in celo vaši nekdanji veliki prijatelji? Ste predpostavljali, da je to možno ali vas je to popolnoma presenetilo?

 

Popolnoma me je presenetilo v primeru Tomislava Nikolića, ker sem mu močno zaupal, čeprav me je presenetil tudi Aleksander Vučić, ampak ne v takšni meri, saj Aleksandru Vučiću nikoli nisem toliko zaupal. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
20
12.11.2019 19:00
Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,033
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,490
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,295
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,260
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,319
06/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,918
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,254
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,336
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,086
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 511