Komentar

Nova desna stranka? Vprašanje mesecev!

Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

14.12.2014 21:57
Piše: Kizo

Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec. Foto: www.mediaspeed.net

Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala.

 

RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Bodimo iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom.

Za razliko od slovenskih političnih analitikov menim, da nove stranke na desni, vsaj take, ki bi bila normalna, ne more biti in je tudi ne bo. Prvič, če govorimo o samonikli desni stranki, potem lahko po izkušnji z DL, SLS in NSi mirno trdimo, da je SDS čisto premočna, da bi si najrazličnejše amaterske grupacije lahko izborile svoj prostor pod desnim soncem. Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec.

 

In drugič, če govorimo o nastajanju satelitskih strank, ki naj bi konfigurirale nek novi Demos, potem je utopija o novih desnih strankah še večja. Sestaviti novo krščansko demokracijo iz NSi-jevskih borcev proti neoliberalizmu, pomeni zbirati politične drobtinice, verjeti twitteraški grupaciji fantastov, ki sestavljajo "eno desno, pa eno liberalno stranko" je na robu razumnega, nasedati odpisanim SDS-jevcem in političnim obrekljivcem pa je smešno. Posebno če veste, da se tisti, ki poskušajo prodati idejo satelitskih strank (ki se potem s SDS združijo v nov Demos), odlikujejo zgolj po kronični nezanesljivosti in bolestni odsotnosti hrbtenice.  

 

Trdim pa tudi, da v nasprotju s trdnim prepričanjem vrlih levičarjev desnica kljub katastrofalnemu rezultatu na zadnjih parlamentarnih volitvah nikakor ni mrtva in da ostaja slovensko volilno telo 45-odstotno na desnici ter da obstaja prostor, na katerega se lahko desnica, v takšni ali drugačni obliki, širi. 

 

 

Nova stranka na desnici

 

Če nove stranke oziroma uspešnega satelita ne bo, potem obstajata dve možnosti. Prva, obstoječe desne stranke se razširijo po volilnem prostoru. To je mogoče, če SDS uspe tvegan politični šah dokazovanja, da je stava na enega konja lahko uspešna in če se istočasno SMC tako silno usuje, da je enkrat za vselej konec levega političnega izumljanja novih strank. To bi bilo mogoče tudi, če se v NSi ne bi bali rasti in bi bili bolj ambiciozni v širjenju svoje politike in nekaj manj ambiciozni pri zaletavanju v SDS. Ali pa še tretja možnost, če se SLS zbudi v 21. stoletje in ugotovi, da bodo morali volivcem ponuditi kaj več kot nič, ki ga zadnja leta vztrajno propagirajo kot programsko jedro svoje stranke.

 

Druga možnost pa je, da nastane ekstremistična desna stranka, ki bo tako populistična in agresivna, da je nihče iz SDS ne bo zmogel prepričljivo pripisati Murglam, istočasno pa bo zajahala vse nacionalistične sentimente, ki so jih kreirali slovenski mediji in politična levica. Skratka, če nastane tisto, kar si na Dnevniku in Mladini tako zelo želijo – desno politično govno najhujše vrste.

 

 

Trdim, da sta čas in okolje zrela, da se v parlament zavihti ekstremna desnica. Zakaj?

 

Prvi dejavnik. V Sloveniji je toliko latentnega nacionalizma, da je ta postal celo motor levega političnega pola. Denimo, zelo popularno je sovražiti Bruselj, ki naj bi s svojimi nehumanimi neoliberalnimi zahtevami, samo zato, ker hočemo od njih denar, uničeval slovensko samostojnost. Popolnoma legitimno je razlagati, da Nemci s posojanjem denarja in kupovanjem slovenskih državnih podjetij izvajajo tisto, kar nacistična Nemčija z vojsko ni mogla.

 

Bodimo tudi iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom. In ta prvi dejavnik je že preambula programa ekstremistične desne stranke. Če se je prvi partizan Slovenije Janez Stanovnik potrudil, da so grožnje ZDA postale del vsakodnevne levičarske retorike, najbrž to lahko tudi kdo politično unovči. In če ni ene ekstremno desne stranke, ki bi prisegala na kapitalizem, potem ima ekstremna desnica na slovenskem idealne pogoje za nastanek, razvoj in večno bivanje.

 

Drugi dejavnik. V Sloveniji so se premnogi potrudili prepričati veliko večino državljanov, da mora ekonomska politika zagotavljati nacionalni interes. V samem jedru nacionalnega interesa leži teza, da naj se tujcem podjetja ne prodajajo, posebno ne Hrvatom ali Srbom. Iz te teze izvira neverjetno nacionalistična retorika, ki dominira v javnem prostoru. Spomnite se samo vsega okoli zgodbe o Agrokorjevem prevzemu Mercatorja. V zadnjem delu prevzemne etape Mercatorja je bilo v medijih v celoti dovoljeno postavljati teze, da je hrvaški (ne Agrokorjev) prevzem Mercatorja nacionalna izdaja, dovoljeno je bilo tudi povedati, da bodo hrvaški proizvajalci profitirali na račun razpada slovenske ekonomije itd. V zasebnih razgovorih pa ste širom Slovenije prišli brez težav skozi, če ste Hrvate enostavno nazivali z Ustaši. Skratka, nič ni bilo preveč nacionalistično, da se ne bi zjutraj pojavilo v Dnevniku in zvečer zaključilo na Odmevih. 

 

Razumete? Levica in tajkunske lovke po medijih so v bitki za svoje rente že postavili izhodišče za ekonomski program ekstremne desnice, zdaj moramo samo še počakati, da nekdo vse to zavije v ustrezen paket in pretopi v politične točke. Če je Veber kričal, da je prodaja slovenskih podjetij veleizdaja, potem potrebujemo samo še pravega nacionalsocialista ali pa fašista, da njegove besede zavije v populistično retoriko in to ponovi v kamero. Po Vebrovem izpadu je to legitimno govorjenje. Če se tednik Mladina že desetletje bori za to, da so slovenska podjetja v slovenskih rokah, je javno mnenje že pripravljeno, da kak desni ekstremist pojasni, da geslo "Slovenijo Slovencem, tujci ven" v resnici pomeni zavzemanje proti prodaji slovenskih podjetij tujcem.

 

Če k temu dodate še zdaj že ponarodele ksenofobne zgodbice o pokvarjenih Avstrijcih, ki kupujejo naš les, potem pa nam prodajajo lesne izdelke narejene prav iz našega lesa, Srbe v Fructalu, škandalozno zahtevo po izplačilu varčevalcev hrvaške LB in hrvaške apetite po piranskem zalivu, pridete do zanimive ugotovitve, da je javni prostor že pripravljen na ekstremne desničarje. Celo rabi jih, da vse te bolne ideje poveže v koherentno in populistično politično celoto.

 

Tretji dejavnik. Podobno kot druge ekstremno desne stranke v soseščini je pripravljen tudi prostor za "umirjeno ksenofobijo". Islamofobija ali pa antizionizem sta dovolj, da se preko njih kanalizirajo ekstremna stališča do nacionalnih vprašanj. Upam si trditi, da bo vsaka politična stranka, ki bo napadala Izrael, dobivala politične točke. RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Četrti dejavnik. Ideje, kot so samopreskrba in nadstandardno/vesoljsko kakovostna slovenska hrana, nacionalna ekonomija z močnimi slovenskimi podjetji, ki osvajajo Balkan, po nibelunško oboževani naravni resursi države, naravi red slovenske kulture, ki zagotavlja v svetovnem oziru najvišjo kakovost življenja – vse te debate v Sloveniji niso v domeni nacionalističnih mitov, ampak so definicijske narave in to do te mere, da jih morajo poznati že otroci v vrtcu. Ker za slovensko splošno razgledanost zadostuje poznavanje slovenskih pesnikov in pisateljev ter ponavljanje, da Slovenija konstantno osvaja največ olimpijskih medalj na prebivalca, ne pa tudi karkoli vezanega na svet, v katerem živimo, je to spet odličen humus za ekstremno desnico.  Ni to lepo? Vse je že tam zunaj, samo še dovolj populistični psihopati morajo narediti svojo računico in antipod Združeni levici je tu.

 

In peti dejavnik. Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Država naj uredi poslovno okolje, država naj zagotovi delovna mesta, država naj definira, kaj so zakonite in kaj so nezakonite zveze med odraslimi osebami, država naj da denar, država naj šola, zdravi, država naj podpira umetnost, medije, kaže zobe Bruslju, Zagrebu in Berlinu itd. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala. Močna država, globoko zasidrana v duši Slovencev, pa je lepo programsko izhodišče prav za ekstremistično desno stranko. Ker bodimo iskreni, če pa ekstremni desničarji znajo kaj prepričljivo obljubljati, je pa to ravno močna država, ki bo uvedla red in disciplino. Še več, ekstremna desnica vedno obljubi v Sloveniji tako oboževana javna dela za "lene brezposelne z zavoda" in velike investicije.

 

 

Das spiel ist aus!

 

Kaj vam to pove? Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

 

Naj vam razkrijem, da je moja teza o idealnem humusu za nastanek desne ekstremistične stranke nastala na raziskavi javnega mnenja, ki je detektirala skupino volivcev težko okoli 10 % političnega trga in ki latentno čaka na nastanek ekstremne desne stranke. In to, levičarji, desničarji in mediji, je politični gad, ki ste si ga vzgojili na svojih prsih sami. 

 

Če že ne drugega pa me zabava vsaj ironija zgodovine. Na levici so se toliko časa igrali z ognjem vulgarnega ekonomskega nacionalizma, da se je v javni debati legitimiziralo programsko jedro ekstremne desnice. Na desnici so se toliko časa in tako vztrajno pošiljali v Murgle in zmerjali z Udbaši, da bodo ostali popolnoma brez argumentov, ko se bo pojavila ekstremna in populistična desnica, za katero nihče ne bo verjel, da je del velikega Kučanovega plana. Mediji, recimo Mladina in Dnevnik, pa so se tako zelo trudili uničevati vse, kar je normalnega in proevropskega na desnici, da so odprli prostor za nastanek ekstremne desnice.

 

Zadovoljni? 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.477
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.954
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.267
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.592
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.560
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.452
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.271
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 937