Komentar

Kako se zlagati v vsakem stavku

Glavni razlog za težave pri sprejemu strategije za upravljanje s podjetji je treba iskati v tem, da ni še ene kategorije podjetij. Politične naložbe. To so tista podjetja, v katerih si posamezne politične združbe zagotavljajo svoje rente. Jasno, če bi to transparentno zapisali v strategijo, bi se jim zgodil narod. Zato je njihov edini način, da pač preprečijo sprejem strategije upravljanja z državnim premoženjem.

22.12.2014 23:50
Piše: Marko Pavlišič

Bolj se splača odplačevati dolg, kot ohranjati lastništvo, donos podjetij v državni lasti se giblje okoli ali pod 1 %. Foto: www.wikipedia.com

Primer Cinkarne Celje jasno pokaže vso bedo odnosa do okolja domačega lastnika. Ali bi nadzorne inštitucije bile tako blagohotne do Cinkarne, če bi le-ta bila že od nekdaj v tuji lasti? Ali bi tujcem pustili, da nam svinjajo?

 

Lansko leto je Bisnode ugotovil, da so podjetja z večinskim tujim lastništvom ustvarila četrtino celotnega dobička vseh podjetij v Sloveniji, pri čemer ta podjetja pomenijo 1,6 % vseh družb. In imajo 1,2-krat višjo dodano vrednost na zaposlenega. In od tega imajo korist tudi tam zaposleni. Plače v podjetjih v pretežno tuji lasti so bistveno višje kot v tistih, ki so v pretežno domači lasti.

 

Marsikatero podjetje v slovenski lasti je delavce načrtno ogoljufalo z neplačevanjem prispevkov. Namesto plač so delavci dobili obljube. In ko so se končno lahko prijavili na zavodu, so še izvedeli, za koliko mesecev ali let imajo neplačanih prispevkov.

 

 

Mladine že dolgo ne berem več. Me pa občasno link v kakšnem tvitu zapelje na kakšen tamkajšnji prispevek in tako se je zgodilo tudi tokrat, ko sem naletel na uvodnik z naslovom Pogum. In ni mi bilo žal. Zakaj, razložim čisto na koncu, za začetek pa se posvetimo prvemu odstavku, ki si prav gotovo zasluži nagrado Lažnivega Kljukca. Poglejmo konkretne stavke.

 

“Dobro leto je trajalo, da je zgodba o nujnosti privatizacije, ki sta jo iz bruseljskih dvorov nazadnje prinesla premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer, v javnosti začela razpadati.”

 

Tega, da bi zgodba o razumnem upravljanju državnega premoženja začela razpadati, si verjetno nekateri res želijo. Ampak ni. Tudi aktualna vlada poudarja, da je potrebno s procesom nadaljevati, res pa dodajajo še kakšen poetični pridevnik. In ne, nista nazadnje s tem prišla iz Bruslja Uroš in Alenka. Zadnji je s tem prišel iz Bruslja Miro, kar dokazuje tudi zadnji predlog strategije upravljanja državnega premoženja, ki je zaokrožil v javnosti.

 

“Pred javnost je bila postavljena kot nujna žrtev, ki je bila potrebna, da k nam ni prišla tako imenovana trojka. Ali nam bodo zapirali delovna mesta, šole in bolnišnice ali pa bomo dali na trg izbranih 15 slovenskih podjetij.”

 

Da bodo takšni efekti prihoda trojke, je interpretacija avtorja. In res bi bil zelo vesel konkretnih citatov, ki dokazujejo trditev, da je kdorkoli, razen nasprotnikov privatizacije, javnosti razlagal, da je privatizacija potrebna zaradi izogibanja trojki. To je klasičen lažnivi konstrukt nasprotnikov privatizacije. 

 

“Danes tudi ni več nobenega dvoma, kako ta igra poteka: predsedniki vlad močnih evropskih držav dajo soglasje k pomoči oziroma jamstvom neki državi, če od tega kaj imajo.”

 

V prejšnjem stavku piše, da je privatizacija potrebna, da se izognemo trojki, se pravi pomoči, ki pride v kompletu s trojko. Da torej ne želimo pomoči in bomo svoje težave raje reševali sami. To sta tako predsednica vlade kot tudi njen predhodnik (ko je bil predsednik vlade, kasneje si je premislil) večkrat eksplicitno poudarila. Zakaj bi potem delali karkoli, da si pridobijo soglasje k nečemu, kar zavračajo?

 

“Ne oni osebno, če imajo kaj od tega nemška podjetja, saj ima to tako in tako multiplikativne in pozitivne učinke na celotno njihovo gospodarstvo. Ni več nobenega dvoma, da je nemška vlada soglasje k pomoči pogojevala – seveda neformalno – s prodajo nekaterih podjetij.”

 

Zakaj piše "neformalno"? Zato, ker je avtorju jasno, da si je to laž kratkomalo izmislil, in je ne more nikakor podkrepiti z dokazi. Zato je bolj varno vnaprej povedati, da gre za nekaj, česar se tako ali tako ne da preveriti, torej raje niti ne sprašujte za dokaze. In znova vprašanje, zakaj bi si kdorkoli želel pridobiti soglasje za nekaj, česar si sploh ne želimo? Slovenija še ni zaprosila za pomoč in uradna politika si tega tudi ne želi. In vlade so očitno pripravljene storiti marsikaj za to, da jim za pomoč ni treba zaprositi, ne pa za to, da se pridobi soglasje za pomoč.

 

“Seveda nobeni slovenski vladi ni treba zagotoviti, da bodo ta podjetja res prodana nemškim podjetjem – a ta so tista, ki imajo malodane edina v Evropi kapital in močan strateški interes, da obvladujejo ta del Evrope. Tako močan strateški interes, da so pripravljena ponuditi več, saj obvladujejo že toliko podobnih družb, da hitreje in lažje pridejo do potrebnih sinergij.”

 

Laž, da gre za nemške interese, je seveda potrebno pojasniti, ker pač realnost ne sledi sliki, ki jo želi avtor prikazati, da za vsem skupaj stoji Nemčija in njihov interes. Nemčija je za takšen namen najbolj prikladna država. Misel, pokoriti so si želeli cel svet z orožjem (Hitler), ker jim to ni uspelo, sedaj nadaljujejo z ekonomijo (Merkel), gre rada v uho. In politiko Angele Merkel kritizira marsikdo, tudi ugledni ekonomisti v tujini (pri nas pa predvsem neugledni).

 

Ampak sedaj je že jasno, da je v primeru slovenske privatizacije to fikcija. Popolnoma jasno namreč je, da je od minulih prodaj bila dejansko le prodaja Aerodroma Ljubljana izvedena kupcu iz Nemčije. Helios, Fotona, Radenska, Mercator, vse to je šlo v ne-nemško lastništvo. In to nerodnost, ko te namreč ujamejo na laži o izvajanju nemških interesov, je pač najbolje pojasniti. Z novo lažjo, seveda. Kri se prikrije s krvjo. Laž z novo lažjo.

 

Vidimo, da se avtor v prvem odstavku tolikokrat zlaže, da je nadaljnje branje popolnoma odveč. In ja, z lažmi nadaljuje v popolnoma enakem tempu.

 

 

Zakaj vse te laži?

 

Ob tem si moramo jasno postaviti vprašanje, zakaj se zagovorniki nasprotovanja privatizacije ne poslužujejo več nekoč zelo poudarjenih razlogov, ki so vsi po vrsti že od nekdaj diskutabilni, vsekakor pa dajejo vsaj kanček upanja, da so ustrezni in ne gre za laž že v sami osnovi.

 

Zato, ker je realnost vse te argumente v celoti zavrnila. Poglejmo jih po vrsti:

 

“Domači lastniki podjetja bolje upravljajo, ker bolje poznajo tukajšnje razmere in trge.” Da temu enostavno ni tako, je popolnoma jasno. Lansko leto je Bisnode, kot so poročale Finance, ugotovil, da so podjetja z večinskim tujim lastništvom ustvarila četrtino celotnega dobička vseh podjetij v Sloveniji, pri čemer ta podjetja pomenijo 1,6 % vseh družb. In imajo 1,2-krat višjo dodano vrednost na zaposlenega. In od tega imajo korist tudi tam zaposleni. Plače v podjetjih v pretežno tuji lasti so bistveno višje kot v tistih, ki so v pretežno domači lasti.

 

“Bolje, da vsako leto pobiramo dividende, kot da enkrat dobimo kupnino.” Seveda. Če so dividende dovolj visoke. Oziroma, če sploh so. Če imate na voljo, da danes iztržite s prodajo 100 mio EUR ali namesto tega dobivate vsako leto 10 mio EUR dividend, se res splača obdržati v lasti. Če pa dobivate na leto le 1 mio EUR dividend, ali pa sploh nič, se pa vsekakor splača prodati takoj. 1 % donos je namreč brez tveganja lažje dobiti drugje. Sploh, če smo zadolženi po obrestni meri višji kot 3 %. Bolj se splača odplačevati dolg, kot ohranjati lastništvo. Ali se splača pobirati dividende ali prodati, je stvar enostavnega izračuna in ne vere ali ideologije. Seveda pa je to tesno povezano s prejšnjo točko. Mimogrede, donos podjetij v državni lasti se giblje okoli ali pod 1 %.

 

“Domači lastniki ne odpuščajo in so na sploh bolj socialno čuteči.” Ob zgodbah Nafte Petrochem in Termoelektrarne Trbovlje je postalo jasno, da domači lastnik ni nobena garancija za delavce. Še več, marsikatero podjetje v slovenski lasti je delavce načrtno ogoljufalo z neplačevanjem prispevkov. Namesto plač so delavci dobili obljube. In ko so se končno lahko prijavili na zavodu, so še izvedeli, za koliko mesecev ali let imajo neplačanih prispevkov.

 

“Domača podjetja bolje skrbijo za okolje.” Na prvi pogled popolnoma logično. Dokler ne pride do namere nakupa s strani tujega lastnika, ki ga skrbi tudi okolje, in zato zahteva neodvisne meritve. In primer Cinkarne Celje jasno pokaže vso bedo odnosa do okolja domačega lastnika. Ali bi nadzorne inštitucije bile tako blagohotne do Cinkarne, če bi le-ta bila že od nekdaj v tuji lasti? Ali bi tujcem pustili, da nam svinjajo, tako kot to dopuščamo domačim podjetjem? Fino je, če je podjetje ekološko osveščeno, še bolje, če imamo delujoč nadzor. In za nadzor je precej bolje, če gre za lastnika, ki ni prijateljsko ali kako drugače povezan z nadzorniki.

 

“Gre za nacionalni interes.” Ta floskula se po navadi uporabi, ko nam zmanjka vseh ostalih argumentov. Pa naj bo, pripoznajmo jo kot popolnoma korekten argument. Argument, ki je na primeru pivovarske vojne in nato dogajanj okoli industrije pijač jasno pokazal, da ima “nacionalni interes” tudi svoje ime in priimek. In žep, v katerega bi nekdo želel v “nacionalnem interesu” tlačiti denar. In rezultat nacionalnega interesa je ogromna bančna luknja. Ter podjetja, ki ravno tako končujejo v tuji lasti. Če bi Radensko ali Fructal že v prvi fazi transparentno prodali, bi se morda znašli v rokah istih kupcev. Ampak bi bila iztržena cena zelo verjetno višja in povzročena bančna luknja precej manjša.

 

 

Ko zmanjka argumentov, je na vrsti demagogija

 

In ker so vsi ti nekoč kar precej opevani argumenti jasno propadli, je napočil čas, da se nasprotniki privatizacije zatečejo k lažem in demagogiji. Podjetja v večinski državni lasti so namreč vir njihovih rent. Še pomnite, kako je prvopodpisani peticije “Preprečite razprodajo!” bil član nadzornega sveta podjetja, ki je zašlo v takšne težave, da se ga je nato prodalo tujcem. In sedaj pod pritiskom tujega škornja posluje dobro, delavci imajo plače in plačane prispevke. In nikoli ne bomo izvedeli, koliko raznih svetovanj je iz teh podjetij končalo na podjetju EIPF d.o.o., katerega solastnik je omenjeni.

 

Saj se še spomnimo, recimo, kako so nam razlagali pred več kot enim letom, da je uspešna prodaja slovenskih menic prav gotovo povezana z obljubami o prodaji Telekoma izbranemu tujemu investitorju. Nemškemu seveda. In kasneje, ko je Slovenija prodala obveznice neznanemu lastniku, češ, da tokrat je pa sigurno v ozadju vezan posel s privatizacijo Telekoma. In se je po tem, ko se je razkrilo, da je bil kupec obveznic PIMCO, jasno pokazalo, da je šlo za laž in manipulacijo. In k takšnim lažem in manipulacijam se zatekajo interesenti svojega žepa, ker razumnih argumentov enostavno nimajo.

 

 

Žrtve apetitov so morda tudi vlade

 

Ob tem ne smemo pozabiti, da sta zadnji dve vladi padli tik pred sprejemom strategije upravljanja državnega premoženja. Obe vladi sta imeli strategijo v zaključni fazi, vendar ju je potem doletel predčasni zaključek mandata. Naj poudarim, gre za STRATEGIJO upravljanja in ne načrt in še manj seznam privatizacije. In portfeljske naložbe v strategiji se namerno, zlonamerno in znova lažno, predstavljajo kot seznam podjetij za prodajo. Portfeljska naložba je naložba, v kateri ima lastnik le ekonomski interes, za razliko od strateškega, kjer zasleduje država tudi ostale cilje in so tipično povezani z izvajanjem javnih služb. In ekonomski interes seveda lahko pokaže, da je v določenem primeru prodaja boljša rešitev, kot da ostaneš lastnik. Odvisno pač od že zgoraj omenjenega razmisleka glede prodajne cene in dividend.

 

Naložbe v strategiji so razdeljene med strateške in portfeljske. Glavni razlog za težave pri sprejemu strategije je treba iskati v tem, da ni še ene kategorije podjetij. Politične naložbe. To so tista podjetja, v katerih si posamezne politične združbe (niti ni nujno, da se prekrivajo s strankami) zagotavljajo svoje rente. Jasno, če bi to transparentno zapisali v strategijo, bi se jim zgodil narod. Zato je njihov edini način, da pač preprečijo sprejem strategije upravljanja z državnim premoženjem.

 

Cerar je novo strategijo upravljanja, ne prodaje, napovedal že za začetek tega meseca. Do sedaj razen v javnost pobeglega osnutka, ki je po poročanju medijev zelo podoben tistemu prejšnje vlade, še ni videti nobenega rezultata. Če pa še pred sprejemom strategije pade tudi Cerarjeva vlada, potem bo to že precej trden dokaz, da ne le prodaja, tudi razumno upravljanje državnega premoženja ni v interesu tistih z velikim, da ne rečem prevladujočim, vplivom.

 

 

Nič ni narobe, če imajo podjetja slovenske lastnike

 

Če ste do sedaj iz tega članka razbrali, da je domač lastnik - slab lastnik in tuj lastnik - dober lastnik, ste prebrali narobe. Še več, osebno bi takoj podprl zakon, ki bi ob prodaji državnih podjetij slovenskim kupcem priznal predkupno pravico. Se pravi, da ima v primeru prodaje podjetja v državni lasti slovenski lastnik ob enaki ceni in pogojih, prednost. In to bi omogočilo, da zagovorniki slovenskega lastništva ustanovijo Slovenski Holding, zberejo denar ter prehitijo tujce. Nekaj podobnega smo že videli v primeru prodaje založbe Mladinske knjige, vendar na koncu pobudniki akcije “Skupaj za knjigo” enostavno niso segli v žep, da bi podkrepili svoje besede.

 

Avtorju pamfleta v Mladini se seveda iskreno zahvaljujem. Jasno je namreč pokazal, da ne obstaja niti en sam samcat racionalen in razumen razlog proti privatizaciji. Če bi, ga bi v svojem pamfletu navedel. Pa se je namesto tega zatekel k lažem in nepreverljivim konstruktom. Verjetno vse v interesu lastnikov medijev, ki se po podatkih KPK-jevega supervizorja skrivajo za, kako ironično, tujimi podjetji, kot so KB1909-societa´finanziaria per azioni, Vega finanz S.A. in Transmedia S.P.A.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
9
27.06.2017 22:59
Objavljamo tretji prispevek v polemiki, ki jo minuli teden sprožil članek Ivana Simiča o iznajdljivem davčnem poslovanju ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
21
26.06.2017 22:43
Vsem bralkam in bralcem, državljankam in državljanom ter davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, ki jim je svobodna in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
15
25.06.2017 23:01
Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič
1
25.06.2017 05:08
Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
16
23.06.2017 18:30
Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
23
21.06.2017 19:20
Ko razmišljam o nenavadni hipokriziji mnogih slovenskih medijev in njihovih kreatorjev, ki glede nasilne smrti igralca Gašperja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
8
19.06.2017 19:15
Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
10
19.06.2017 00:25
Malokateri politik na svetu je resnično razumel posledice izolacije Katarja s strani Savdske Arabije ter ostalih sunitskih držav ... Več.
Piše: Laris Gaiser
In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla
0
18.06.2017 11:00
Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst
6
17.06.2017 21:28
Današnji komentar se mi je prelomilna dvoje.Omahnili semv gledališkijašek gledališkedramaturgije. Vse preveč je v meni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako bi rada Milojka Kolar Celarc prelisičila vesoljno Slovenijo, da bi se izognila svojemu odstopu
3
16.06.2017 20:30
Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost
1
16.06.2017 18:26
Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1)ali je Evropska unija primerno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Spomeniki mrtvim so na Slovenskem del ideološke polarizacije živih
7
14.06.2017 21:07
Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ... Več.
Piše: Keith Miles
Regionalni kaos na Bližnjem vzhodu: nemirna dediščina in sedanji premiki
4
13.06.2017 20:47
Ko govorimo o današnjem Bližnjem vzhodu - glavnih konceptih njegovih delitev in meja, moramo najprej analizirati njegove ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?
7
11.06.2017 23:00
Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti
1
10.06.2017 22:59
Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galerijiKapelicav Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Iranska pralnica: Vaša banka, vaši pastirji in njihove milijarde
8
09.06.2017 10:59
Kaj je bančni rop v primerjavi z njeno ustanovitvijo, pravi misel. In kaj je nekaj tisoč evrov v primerjavi z milijardo! Kajti ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo
4
08.06.2017 21:47
Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas , je nekoč zapisal Martin Luther King Jr.To, da soodločaš o javni zadevi ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!
7
05.06.2017 22:52
V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko
7
04.06.2017 20:00
Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.624
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.368
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.087
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.822
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.329
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.286
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 969