Razkrivamo

Koga briga, kdo bo lastnik

Kaj imata skupnega recimo Polzela, ki je zadnja na seznamu DUTB, in podjetja s seznama vlade za privatizacijo? Vsi bodo slej ko prej dobili nove lastnike. Končno se bo izpela mantra o privatizaciji in se bo začela tista o tem, ali je novi lastnik najprimernejši. Ker je Slovenija v tranziciji, tako gospodarski kot družbeni, se malokdo od tistih, ki bi se morali (recimo mediji), sprašuje o tem, kakšen bo novi lastnik teh gospodarskih subjektov. Tukaj in zdaj je za praktično vse deležnike pomembno le, da se s prodajo začne. 

15.01.2015 22:39
Piše: Kizo

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno.

Seveda vrednotenja podjetij  pri skrbnih pregledih potencialni lastniki ne delajo na enake načine. Seveda so bistvene razlike pri tem, ali na naložbo gledajo strateški ali  institucionalni lastniki. A dejstvo je, da oboji večinoma uporabljajo podobne  metodologije, razlike so le v tem, če poenostavimo, koliko časa in zakaj nekdo hoče biti lastnik.

Kdo se sploh sprašuje, kaj je pri prodaji, privatizaciji, spremembi lastništva najbolj pomembno? Kakšen načrt ima novi lastnik z družbo, katere lastnik je oziroma bo postal? To še zdaleč ni nepomembno, ko gre za strateškega ali investicijskega lastnika ali koga tretjega.

 

 

Irska: primer dobre prakse ali kaj se lahko naučimo

 

Ko sem se enkrat po letu 2000 pogovarjal z nekdanjim Ministrom za informacijsko družbo Republike Irske in ga vprašal, če mi lahko v nekaj stavkih pove bistvo privatizacije irskega telekoma, je bil gospod tedaj res kratek in jedrnat.

 

Ker se natančnega citata ne spomnim, naj ga parafraziram. Rekel mi je, da je bila ključna napaka pri privatizaciji irskega telekoma ta, da niti telekom sam z notranjimi pravili, pravilniki, akti in obveznostmi do trga, družbe, partnerjev, države niti zakonodaja niso bili prilagojeni za prehod iz državnega v zasebno lastništvo. Pripravljen ni bil niti regulator IT trga.

 

Ko sem sivolasega gospoda prosil, naj mi pove kak primer, da si bom lahko problematiko prestavljal bolj plastično, je dejal nekako takole: Veste, lastnik je lastnik. Vprašanje je, kako in ali ga sploh lahko obvladuješ, seveda v pozitivnem pomenu besede. To je na irskem primeru pomenilo, da v času privatizacije tega telekoma osnovne šole, gimnazije, fakultete in državni raziskovalni inštituti niso imeli hitrega dostopa do interneta. Ko je bila lastnica država, smo za tak priklop poskrbeli v nekaj dneh, največ tednih, z novim lastnikom je bilo to neizvedljivo. Zato, ker niti predpisi v telekomu samem niti zakoni na državni ravni, ki bi od nacionalnega operaterja telekomunikacij na nek način obligatorno zahtevali, da prioritetno poskrbi za internetno “ožičenje” nacionalnih izobraževalnih institucij, niso bili ne spisani ne sprejeti v parlamentu.

 

In so bili Irci v šolah brez hitrega interneta. Irci kot sinonim za IT družbo tam okoli leta 2000. Absurd oziroma paradoks, ki pa so ga Irci hitro rešili. Sprejeli so zakonodajo in “prisilili” lastnika, da je naredil tudi tisto, kar mu ni bilo po volji, a je bilo v irskem nacionalnem interesu.

 

 

Slovenci bomo naslednjih pet let bentili nad izbiro lastnikov

 

S kirurško natančnostjo se da napovedati, da bodo naslednja leta v Sloveniji minila pretežno v znamenju kritiziranja novih lastnikov. Bentili bodo sindikati, ker bodo sledila neizogibna odpuščanja, opozicija bo žugala vladi, češ zakaj je izbrala takega lastnika in da bi oni boljšega, dvorni dobavitelji telekomunikacijske opreme in izbrani domači razvijalci storitev, ker jih bodo nadomestili s cenejšimi in boljšimi.

 

Vse to zato, ker zdaj, v predprivatizacijskem času, nihče ne ve, ali je vlada naredila domačo nalogo, ali je SDH sploh dovolj referenčen, ali so vladni svetovalci res tisti pravi, da bodo na koncu novi lastniki raznih polzel, telekomov, nkbmjev pravi. Teorija je bolj kot ne jasna, v balkanski in naši vzhodni okolici imamo primere, kaj se zgodi, če je lastnik strateški, če je le finančni vlagatelj ali če je napačen.

 

Teorija pravi nekako takole: Strateški ali ključni vlagatelj je praviloma pravna oseba, ki kupuje kapitalski delež določene družbe z namenom pridobiti odločujoč vpliv na upravljanje in nadzor nad njenim poslovanjem, ne pa zgolj kot finančno naložbo z namenom doseganja donosov.

 

Za finančnega oziroma institucionalnega vlagatelja v učbenikih ekonomije piše, da je to veliki profesionalni vlagatelj kot npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, banke, drugi finančni skladi, ki premoženje nalagajo v investicijske portfelje, z njim upravljajo in trgujejo.

 

 

Nazaj v prihodnost

 

Vprašanje, če se vrnemo na Polzelo ali v Telekom Slovenije, je torej preprosto: Ali vemo, kateri lastnik je za obe družbi najboljši? Strateški ali institucionalni?

 

Zakaj je v primeru obeh nekako logično, družbeno-medijsko konsenzualno, da potrebujeta strateškega lastnika? Če to vemo, zakaj tega nihče ne pove na glas in z argumenti? V primeru Polzele se govori o vsem drugem (nišno podjetje, ženska delovna sila, dobra blagovna znamka, ...), ne pa o argumentih, zakaj prav strateški lastnik? Enako velja za Telekom Slovenije.

 

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno. Zakaj šef SDH za naš edini finančni časopis izjavi le, da bo “način izvedbe pogajanj z najboljšimi ponudniki usklajen po prejemu zavezujočih ponudb. SDH postopek prodaje vodi v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer je v skladu s sklepom Državnega zbora RS primarni cilj SDH doseganje čim višje kupnine.”

 

Po drugi strani pa predsednik vlade Miro Cerar po zadnjem obisku Nemčije in po sestanku s kanclerko Angelo Merkel izjavi nekaj v slogu, da cena pri privatizaciji Telekoma Slovenije ne bo igrala odločilne vloge. Pri čemer naš premier dobro ve, da mora dati soglasje za prodajo družb na vladnem seznamu za privatizacijo le nadzorni svet SDH, vlada pa ne, saj je seznam družb za prodajo že lani potrdil Državni zbor Republike Slovenije.

 

Če torej ne vemo ključnih podatkov pri privatizaciji, pa bi jih morali, komu je to v interesu? Kdo jih namerno prikriva in kaj ima od tega? Prav noben drug pomislek nima trdnejše osnove kot ta, da se “trguje” pod mizo s parcialnimi interesi politično-gospodarskega esteblišmenta.

 

 

Koga potrebujeta Polzela in Telekom Slovenije?

 

Pravega, argumentiranega odgovora odgovornih pred privatizacijo na to, kateri lastnik (strateški ali institucionalni) je najbolj primeren, denimo za omenjeni dve družbi, nimajo za zdaj niti v Polzeli, niti v Telekomu Slovenije. Nimata ga niti država niti DUTB. Zdi se, da vsi navijajo za strateškega lastnika, a to so le ugibanja oziroma želje, ki nimajo zveze s finančno, socialno realnostjo, še manj z daljnovidno politiko.

 

In končno.

1. Pri obeh družbah ne znamo v desetih točkah zapisati, zakaj je strateški lastnik boljši od investicijskega.

2. Ne vemo, kako bi oba lastnika, denimo, sanirala družbi.

3. Ne vemo, kakšen načrt odpuščanja presežnih delavcev imata.

4. Pojma nimamo, kako bosta preoblikovala in izboljšala kakovost prihodkov, ne le povečevala denarnega toka.

5. Sanja se nam ne, kdaj, torej v katerem obdobju lastništva, je za lastnika pomemben EBITA.

6. Niti z besedico nikoli ni bilo zapisano, kdo bo vlagal v konvergenco storitev, kdo bo družbo delil po principu Baby Bellov iz 60. let prejšnjega stoletja.

7. Ne vemo, kaj bi lastnika počela z nasedlimi projekti. Bi ju reševala ali takoj zaprla?

8. Niti tega ne vemo, ali imata potencialna nova lastnika enako strategijo širjenja v regijo, če sploh imata strategijo širjenja.

9. Kaj bosta družbi oziroma lastnika naredili z milijonskimi terjatvami upnikov, ko gre za banke, dobavitelje?

10. Ne vemo niti, kaj bo s tožbenimi zahtevki na sodiščih. Vseh teh v obeh primerih ni malo in se merijo tudi v desetinah milijonov evrov.

 

Teh odgovorov javnost, delničarji in recimo opozicija nimajo. Upam si trditi, da niti vladna koalicija ne. Nihče od blizu ni videl prevzemnih načrtov še pred mesecem skrivnostnega kupca Polzele, DUTB in upniki te strategije zagotovo (še) nimajo. Prav tako nihče nima vpogleda v lastniški koncept obeh finalistov privatizacije Telekoma Slovenije. Predvidoma 15. februarja se začenja zares odvijati privatizacijski klobčič okoli Telekoma Slovenije in do takrat ni predvideno, da bi finančni sklad Cinven, Deutsche Telekom, država, vodstvo Telekoma oziroma kdorkoli razkrili karkoli.

 

In to je slabo. Zelo slabo za vse deležnike v igri, ki ji rečemo privatizacija. Slabo predvsem zato, ker se nič ne naučimo iz primerov dobre oziroma slabe prakse. Recimo iz irskega, ki je v nebo vpijoč primer, zakaj vse je treba poskrbeti pred spremembo lastništva iz državnega v zasebno. Kajti sprememba je nujna. Zakaj ne bi bila še dobra in koristna za čim več deležnikov? Kot je recimo na Irskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.940
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.096
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.401
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.695
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.276
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.194
09/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060
10/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.220