Razkrivamo

Koga briga, kdo bo lastnik

Kaj imata skupnega recimo Polzela, ki je zadnja na seznamu DUTB, in podjetja s seznama vlade za privatizacijo? Vsi bodo slej ko prej dobili nove lastnike. Končno se bo izpela mantra o privatizaciji in se bo začela tista o tem, ali je novi lastnik najprimernejši. Ker je Slovenija v tranziciji, tako gospodarski kot družbeni, se malokdo od tistih, ki bi se morali (recimo mediji), sprašuje o tem, kakšen bo novi lastnik teh gospodarskih subjektov. Tukaj in zdaj je za praktično vse deležnike pomembno le, da se s prodajo začne. 

15.01.2015 22:39
Piše: Kizo

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno.

Seveda vrednotenja podjetij  pri skrbnih pregledih potencialni lastniki ne delajo na enake načine. Seveda so bistvene razlike pri tem, ali na naložbo gledajo strateški ali  institucionalni lastniki. A dejstvo je, da oboji večinoma uporabljajo podobne  metodologije, razlike so le v tem, če poenostavimo, koliko časa in zakaj nekdo hoče biti lastnik.

Kdo se sploh sprašuje, kaj je pri prodaji, privatizaciji, spremembi lastništva najbolj pomembno? Kakšen načrt ima novi lastnik z družbo, katere lastnik je oziroma bo postal? To še zdaleč ni nepomembno, ko gre za strateškega ali investicijskega lastnika ali koga tretjega.

 

 

Irska: primer dobre prakse ali kaj se lahko naučimo

 

Ko sem se enkrat po letu 2000 pogovarjal z nekdanjim Ministrom za informacijsko družbo Republike Irske in ga vprašal, če mi lahko v nekaj stavkih pove bistvo privatizacije irskega telekoma, je bil gospod tedaj res kratek in jedrnat.

 

Ker se natančnega citata ne spomnim, naj ga parafraziram. Rekel mi je, da je bila ključna napaka pri privatizaciji irskega telekoma ta, da niti telekom sam z notranjimi pravili, pravilniki, akti in obveznostmi do trga, družbe, partnerjev, države niti zakonodaja niso bili prilagojeni za prehod iz državnega v zasebno lastništvo. Pripravljen ni bil niti regulator IT trga.

 

Ko sem sivolasega gospoda prosil, naj mi pove kak primer, da si bom lahko problematiko prestavljal bolj plastično, je dejal nekako takole: Veste, lastnik je lastnik. Vprašanje je, kako in ali ga sploh lahko obvladuješ, seveda v pozitivnem pomenu besede. To je na irskem primeru pomenilo, da v času privatizacije tega telekoma osnovne šole, gimnazije, fakultete in državni raziskovalni inštituti niso imeli hitrega dostopa do interneta. Ko je bila lastnica država, smo za tak priklop poskrbeli v nekaj dneh, največ tednih, z novim lastnikom je bilo to neizvedljivo. Zato, ker niti predpisi v telekomu samem niti zakoni na državni ravni, ki bi od nacionalnega operaterja telekomunikacij na nek način obligatorno zahtevali, da prioritetno poskrbi za internetno “ožičenje” nacionalnih izobraževalnih institucij, niso bili ne spisani ne sprejeti v parlamentu.

 

In so bili Irci v šolah brez hitrega interneta. Irci kot sinonim za IT družbo tam okoli leta 2000. Absurd oziroma paradoks, ki pa so ga Irci hitro rešili. Sprejeli so zakonodajo in “prisilili” lastnika, da je naredil tudi tisto, kar mu ni bilo po volji, a je bilo v irskem nacionalnem interesu.

 

 

Slovenci bomo naslednjih pet let bentili nad izbiro lastnikov

 

S kirurško natančnostjo se da napovedati, da bodo naslednja leta v Sloveniji minila pretežno v znamenju kritiziranja novih lastnikov. Bentili bodo sindikati, ker bodo sledila neizogibna odpuščanja, opozicija bo žugala vladi, češ zakaj je izbrala takega lastnika in da bi oni boljšega, dvorni dobavitelji telekomunikacijske opreme in izbrani domači razvijalci storitev, ker jih bodo nadomestili s cenejšimi in boljšimi.

 

Vse to zato, ker zdaj, v predprivatizacijskem času, nihče ne ve, ali je vlada naredila domačo nalogo, ali je SDH sploh dovolj referenčen, ali so vladni svetovalci res tisti pravi, da bodo na koncu novi lastniki raznih polzel, telekomov, nkbmjev pravi. Teorija je bolj kot ne jasna, v balkanski in naši vzhodni okolici imamo primere, kaj se zgodi, če je lastnik strateški, če je le finančni vlagatelj ali če je napačen.

 

Teorija pravi nekako takole: Strateški ali ključni vlagatelj je praviloma pravna oseba, ki kupuje kapitalski delež določene družbe z namenom pridobiti odločujoč vpliv na upravljanje in nadzor nad njenim poslovanjem, ne pa zgolj kot finančno naložbo z namenom doseganja donosov.

 

Za finančnega oziroma institucionalnega vlagatelja v učbenikih ekonomije piše, da je to veliki profesionalni vlagatelj kot npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, banke, drugi finančni skladi, ki premoženje nalagajo v investicijske portfelje, z njim upravljajo in trgujejo.

 

 

Nazaj v prihodnost

 

Vprašanje, če se vrnemo na Polzelo ali v Telekom Slovenije, je torej preprosto: Ali vemo, kateri lastnik je za obe družbi najboljši? Strateški ali institucionalni?

 

Zakaj je v primeru obeh nekako logično, družbeno-medijsko konsenzualno, da potrebujeta strateškega lastnika? Če to vemo, zakaj tega nihče ne pove na glas in z argumenti? V primeru Polzele se govori o vsem drugem (nišno podjetje, ženska delovna sila, dobra blagovna znamka, ...), ne pa o argumentih, zakaj prav strateški lastnik? Enako velja za Telekom Slovenije.

 

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno. Zakaj šef SDH za naš edini finančni časopis izjavi le, da bo “način izvedbe pogajanj z najboljšimi ponudniki usklajen po prejemu zavezujočih ponudb. SDH postopek prodaje vodi v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer je v skladu s sklepom Državnega zbora RS primarni cilj SDH doseganje čim višje kupnine.”

 

Po drugi strani pa predsednik vlade Miro Cerar po zadnjem obisku Nemčije in po sestanku s kanclerko Angelo Merkel izjavi nekaj v slogu, da cena pri privatizaciji Telekoma Slovenije ne bo igrala odločilne vloge. Pri čemer naš premier dobro ve, da mora dati soglasje za prodajo družb na vladnem seznamu za privatizacijo le nadzorni svet SDH, vlada pa ne, saj je seznam družb za prodajo že lani potrdil Državni zbor Republike Slovenije.

 

Če torej ne vemo ključnih podatkov pri privatizaciji, pa bi jih morali, komu je to v interesu? Kdo jih namerno prikriva in kaj ima od tega? Prav noben drug pomislek nima trdnejše osnove kot ta, da se “trguje” pod mizo s parcialnimi interesi politično-gospodarskega esteblišmenta.

 

 

Koga potrebujeta Polzela in Telekom Slovenije?

 

Pravega, argumentiranega odgovora odgovornih pred privatizacijo na to, kateri lastnik (strateški ali institucionalni) je najbolj primeren, denimo za omenjeni dve družbi, nimajo za zdaj niti v Polzeli, niti v Telekomu Slovenije. Nimata ga niti država niti DUTB. Zdi se, da vsi navijajo za strateškega lastnika, a to so le ugibanja oziroma želje, ki nimajo zveze s finančno, socialno realnostjo, še manj z daljnovidno politiko.

 

In končno.

1. Pri obeh družbah ne znamo v desetih točkah zapisati, zakaj je strateški lastnik boljši od investicijskega.

2. Ne vemo, kako bi oba lastnika, denimo, sanirala družbi.

3. Ne vemo, kakšen načrt odpuščanja presežnih delavcev imata.

4. Pojma nimamo, kako bosta preoblikovala in izboljšala kakovost prihodkov, ne le povečevala denarnega toka.

5. Sanja se nam ne, kdaj, torej v katerem obdobju lastništva, je za lastnika pomemben EBITA.

6. Niti z besedico nikoli ni bilo zapisano, kdo bo vlagal v konvergenco storitev, kdo bo družbo delil po principu Baby Bellov iz 60. let prejšnjega stoletja.

7. Ne vemo, kaj bi lastnika počela z nasedlimi projekti. Bi ju reševala ali takoj zaprla?

8. Niti tega ne vemo, ali imata potencialna nova lastnika enako strategijo širjenja v regijo, če sploh imata strategijo širjenja.

9. Kaj bosta družbi oziroma lastnika naredili z milijonskimi terjatvami upnikov, ko gre za banke, dobavitelje?

10. Ne vemo niti, kaj bo s tožbenimi zahtevki na sodiščih. Vseh teh v obeh primerih ni malo in se merijo tudi v desetinah milijonov evrov.

 

Teh odgovorov javnost, delničarji in recimo opozicija nimajo. Upam si trditi, da niti vladna koalicija ne. Nihče od blizu ni videl prevzemnih načrtov še pred mesecem skrivnostnega kupca Polzele, DUTB in upniki te strategije zagotovo (še) nimajo. Prav tako nihče nima vpogleda v lastniški koncept obeh finalistov privatizacije Telekoma Slovenije. Predvidoma 15. februarja se začenja zares odvijati privatizacijski klobčič okoli Telekoma Slovenije in do takrat ni predvideno, da bi finančni sklad Cinven, Deutsche Telekom, država, vodstvo Telekoma oziroma kdorkoli razkrili karkoli.

 

In to je slabo. Zelo slabo za vse deležnike v igri, ki ji rečemo privatizacija. Slabo predvsem zato, ker se nič ne naučimo iz primerov dobre oziroma slabe prakse. Recimo iz irskega, ki je v nebo vpijoč primer, zakaj vse je treba poskrbeti pred spremembo lastništva iz državnega v zasebno. Kajti sprememba je nujna. Zakaj ne bi bila še dobra in koristna za čim več deležnikov? Kot je recimo na Irskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,288
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,125
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,767
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,640
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,560
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,003
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,101
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 490
09/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,808
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,562