Komentar
na hrvatskom

Ali lahko nova hrvaška predsednica preobrne trend drvenja Hrvaške v politični kaos?

Če bi sprejeli Chestertonovo pripombo, da je civilizacija največji sovražnik demokracije, bi lahko rekli, da je na predsedniških volitvah demokracija dobila bitko proti civilizaciji. To pa vseeno ni bil ravno nek triumf premoči, prej spopad enako močnih nasprotnikov.

24.01.2015 10:07
Piše: Borislav Ristić

Milanovićevo vztrajanje pri tem, da novi predsednici ne čestita za zmago, že priča o tem, da je gostilniško razumevanje demokracije popolnoma prevzelo Hrvaško. Foto: www.mediaspeed.net

Odhajajoči predsednik Josipović je bil človek finih manir, ki je želel vsem ugajati in pri vseh zbujati všečnost, vendar pa je bil hkrati tudi vzvišen. Pravzaprav je bil pravi predstavnik dunajske šole vljudnosti brez vsebine in s civiliziranostjo brez žara, s katero se nihče ni mogel poistovetiti, Kolinda Grabar – Kitarović pa zna pomolsti kravo, voziti traktor in s pestjo udariti po mizi.

 

Glavna naloga nove predsednice bo, kako naj ta prebujeni duh demokracije vrne v institucionalno steklenico, s tem da ta steklenica ne bo tista stara steklenica hrvaške politike.

 

Zmaga v fotofinišu  je bila popoln kontrast suvereni, ampak tudi izpraznjeni popularnosti predsednika v odhodu, ki je označila njegov celoten mandat.

 

Dilema Kolinde Grabar – Kitarović je sledeča: če se uveljavi kot nadstrankarska oseba, bi lahko ostala sama in brez zaveznikov na politični sceni, če pa se aktivneje vključi v politične zgodbe, pa s tem tvega kompromitiranje simbola svojega nadstrankarskega mandata predsednice.

 

Namesto čemerne kampanje Iva Josipovića, v kateri je igral vlogo osamljenega kralja otožnega kraljestva, je njena kampanja delovala v ritmu bifeja, ki ga preveva kraval, hrup in v katerem se prepira za šankom in demagoško vzklika.

Ampak to je tisto, kar ima publika rada in tisto, kar pri tekmovanjih vzbuja vznemirjenje. Zmaga v fotofinišu  je bila popoln kontrast suvereni, ampak tudi izpraznjeni popularnosti predsednika v odhodu, ki je označila njegov celoten mandat. Ravno zato je bila zmaga izbojevana že z neodločenim izidom v prvem polčasu, tekmo pa je bilo potrebno samo še pripeljati do konca.   

 

 

Prevlada bifejskega duha nad dvorskim duhom 

 

Odhajajoči predsednik Josipović je bil človek finih manir, ki je želel vsem ugajati in pri vseh zbujati všečnost, vendar pa je bil hkrati tudi vzvišen. Pravzaprav je bil pravi predstavnik dunajske šole vljudnosti brez vsebine in s civiliziranostjo brez žara, s katero se nihče ni mogel poistovetiti. To je bila popularnost brez konkurence, prazna in hladna ritualna naklonjenost brez ljubezni in predanosti. Morda bi nekdo lahko rekel, da je bila vse to uglajenost "profesorja klavirja". In tudi v resnici bi lahko marsikaj našli v teh vlažnih dunajskih kleteh.   

 

Novoizbrana predsednica Kolinda Grabar – Kitarović, kandidatka rekovalensciranega HDZ-ja, ki je po potopu na parlamentarnih volitvah leta 2011 z njeno zmago dosegel že četrto zaporedno volilno zmago, pa zna pomolsti kravo, voziti traktor in s pestjo udariti po mizi. Namesto čemerne kampanje Iva Josipovića, v kateri je igral vlogo osamljenega kralja otožnega kraljestva, je njena kampanja delovala v ritmu bifeja, ki ga preveva kraval, hrup in v katerem se prepira za šankom in demagoško vzklika. Pri tem nam je lahko samo v veselje, da hrvaške birtije še vedno niso izgubile svojega sijaja, saj je prav njihov kraval srce demokracije. 

 

To pa ne pomeni tudi, da je nova hrvaška predsednica neumirjena in burkaško nastrojena oseba. Prav nasprotno, gre za zelo izobraženo damo s stilom. To pomeni samo, da so z njeno zmago hrvaške birtije spet oživele, saj se je odprla žolčna razprava, ki ji ni videti konca. Hrvaška se nahaja pred živahnim in dinamičnim obdobjem kohabitacije oblasti in to obdobje bo označeno z nesprejemanjem in prepiri. Milanovićevo vztrajanje pri tem, da novi predsednici ne čestita za zmago, že priča o tem, da je gostilniško razumevanje demokracije popolnoma prevzelo Hrvaško.  

 

 

Hrvaška politika ni več, kot je bila pogostokrat v preteklosti, predmet dvorskih intrig, ki so se reševale s pomočjo matematične formule (pri kateri se je pazilo, da morebitna nestrinjanja ne zmotijo pristnih družinskih odnosov), ampak je postala živa stvar, ki  pripada bolj gostilni kot pa dvoru. Politika je na hrvaškem prerasla tiho domeno družine in se je odprla proti hrupni ulici. To je glavni rezultat volitev in ta izpostavlja hrvaško politiko izveninstitucionalni demagoški politiki ter odpira možnost  preobrata hrvaške politike proti koristnim in nujnim reformam, ki so bile doslej blokirane zaradi zakrčenih institucij hrvaškega korumpiranega političnega sistema.

 

 

Ali se lahko duh demokracije vrne nazaj v steklenico?

 

Glavna naloga nove predsednice bo, kako naj ta prebujeni duh demokracije vrne v institucionalno steklenico, s tem da ta steklenica ne bo tista stara steklenica hrvaške politike. Ta naloga pa ne bo lahka, saj so rovi za parlamentarne volitve, ki bodo konec leta, že izkopani. Predsednik vlade Milanović se bo zagotovo potrudil, da z močnim strelskim ognjem zadrži Kolindo Grabar – Kitarović v hadezejevskem rovu, in ji nikakor ne bo dovolil, da bi se lahko profilirala kot nadstrankarska osebnost. To je seveda tudi edina možnost, da predsednik vlade dobi še en mandat. Mora polarizirati javnost na "naše" in "njihove", saj brez takšne polarizacije ne more dvigniti moralne panike zaradi vrnitve HDZ na oblast, kar bo po pričakovanjih glavna vsebina SDP-jeve volilne kampanje.

 

Ta strategija zbujanja moralne panike se je pokazala kot zelo učinkovita v drugem krogu predsedniške kampanje in je Iva Josipovića vrnila v igro in ga pripeljala do fotofiniša. Namreč, Ivo Josipovič je svojo predsedniško kampanjo gradil na distanci od politike aktualne vlade in predstavljajoč se kot kandidat v anketah favoriziranega OraH-a, ki ga je formirala SDP-jeva disidentka Mirela Holy. Ampak po katastrofi iz prvega kroga so se Holyjini "orahovci" umaknili iz kampanje in vanjo je vstopil predsednik vlade s svojo alarmantno in polizirajočo retoriko, ki je prebudila dotlej uspavane SDP-jeve volivce. Seveda, ta strategija je bila uporabljena prepozno za to, da bi omogočila zmago na predsedniških volitvah, je pa nastopila dovolj zgodaj za to, da umiri ritem parlamentarnih volitev.

 

O tem, da je hrvaška politika pobegnila iz institucionalne steklenice in da mainstream stranke vse bolj računajo na pomoč uličnih igralcev, priča tudi dejstvo, da je intonacija volilne kampanje vse bolj prihajala izpod šotorov, postavljenih na Savski ulici, kjer zaradi znižanja pokojnin že četrti mesec zasedajo društva vojnih veteranov. Čeprav ni povsem jasno, do kakšne mere ima vodja HDZ Karamarko sploh kontrolo nad tem zasedanjem, pa to posvetovanje šotorov priča o prelivanju politike na ulico, vendar gre na koncu tudi to na roko Milanovićevi strategiji polarizacije. 

 

Tretji pomemben dejavnik bežanja hrvaške politike iz institucionalnega okvirja pa je nepričakovan uspeh Ivana Sinčića, kandidata društva "Živi zid", človeka, ki si je nadel vilinsko srednje ime Vilibor. Njegov rezultat, 16 %, dodatno priča o slabosti hrvaškega bipolarnega političnega sistema, ki je izskočil iz svojih tirov. Društvo, ki se bori proti deložaciji nepravno vseljenih državljanov, se je izkazalo ne samo s svojim rezultatom ampak tudi s svojo retoriko, saj danes uporablja celotna hrvaška politična scena jezik protideložacijskega populizma. Socialna demagogija je postala egido hrvaške politike. 

 

 

Zunanja politika kot edini dejavnik stabilnosti

 

Jasno je, da je v teh okoliščinah, ko so praktično vsi glavni politični akterji obrnili hrbet institucionalnemu vodenju politike, novoizbrani predsednici v rokah  ostalo le malo adutov, s katerimi bi odigrala pomembnejšo vlogo pri stabilizaciji politične scene. Če sta bila sterilnost in odsotnost idej glavni lastnosti hrvaške politike zadnjih štirih let, potem zdaj postajata njeni značilnosti hrupna razpuščenost in demagoška penavost. Vsemu temu pa gre na roko ekonomska kriza, ki je v državi prisotna že šesto leto. 

 

Dilema Kolinde Grabar – Kitarović je sledeča: če se uveljavi kot nadstrankarska oseba, bi lahko ostala sama in brez zaveznikov na politični sceni, če pa se aktivneje vključi v politične zgodbe, pa s tem tvega kompromitiranje simbola svojega nadstrankarskega mandata predsednice. Edina gotova karta, na katero lahko igra, in to je tudi najverjetnejši scenarij za njeno prihodnjo agendo, je zunanja politika in zunanjepolitični dejavnik. 

 

Čeprav se je tekom kampanje malo govorilo o tej temi, pa je začuda tudi Kolinda Grabar – Kitarović najmanj vztrajala pri njej, čeprav je njen največji adut prav zunanja politika, saj je bila ministrica za zunanje zadeve in hrvaška ambasadorka v ZDA. Njena zmaga pomeni precejšnjo korist za Hrvaško, saj ta prinaša še tesnejšo povezavo Hrvaške na EU in NATO. V tako čudnih zunanjepolitičnih razmerah zaradi krize v Ukrajini, spopada z Rusijo in vročične politične klime na Bližnjem vzhodu, kot se nahaja Evropa danes, je njena izvolitev za predsednico modra izbira hrvaških državljanov.

 

Splošni občutek je, da se Hrvaška, vse odkar je vstopila v EU, ne obnaša kot njena članica. Predsednik Josipović in premier Milanović sta bila neobičajno rezervirana do Evropske unije. To se je verjetno najbolj videlo v primeru blokade nemške zahteve po izročitvi bivšega šefa hrvaške policije, ki se ga je zaradi sodnega procesa hrvaških političnih disidentov. To blokado izročitve je Hrvaška sprejela samo tri dni po vstopu v EU. Upoštevajoč, da je bil Perkovićev sin glavni svetovalec za varnost predsednika Josipovića, tudi ni težko uganiti, s katere strani so prihajale iniciative za blokado izročitve. 

 

 

Predsednica kot promotorka reform ali triumf civilizacije nad demokracijo?

 

 

Zaradi vsega povedanega je jasno, da bo z izvolitvijo Kolinde Grabar – Kitarović do glavne spremembe prišlo na področju zunanje politike. Hrvaška bo končno svojo dosedanjo avanturistično zunanjo politiko koketiranja z idejo "obnove regije" in celo povečevanja vpliva Rusije na Balkanu prepustila preteklosti. Upamo lahko, da bo v tem kontekstu ena prvih potez nove predsednice sprejem ponudbe za vstop v višegrajsko skupino. Spomnimo, to ponudbo je Hrvaška dobila pri vstopu v EU, ampak nanjo nikoli ni odgovorila. 

 

Podobno velja tudi v nasprotni smeri. Povsem mogoče je, da se Kolinda Grabar - Kitarović izkaže kot najzvestejši zaveznik Evropske unije in instrument, preko katerega bi EU vršila pritisk na hrvaške institucije in politike zato, da se končno začnejo reforme. Dve glavni področji, ki na Hrvaškem hrepenita po reformah, sta ekonomija in pravosodje, saj sta obe področji uničeni zaradi predhodnih vlad. Predsednica države na teh dveh področjih nima nobene pristojnosti, vendar bi s svojo politično avtoriteto vseeno lahko omogočila premik z mrtve točke.

 

To lahko naredi na dva načina – lahko vpliva na matično stranko HDZ, bodisi da omogoči premik od ekonomskega populizma k reformistični opciji bodisi tako, da formira skupino ekonomskih svetovalcev, ki bi ji pomagali, da podaja vladi svoje predloge in iniciative. Rezultati vpliva na HDZ bi lahko to stranko premaknili proti političnemu centru, kar bi HDZ zelo povečalo možnosti za zmago na parlamentarnih volitvah. Rezultati formiranja skupine svetovalcev pa bi lahko bili, da se v prihodnosti oblikujejo reformske sile, ki bi v nekem trenutku lahko pognale neizbežen proces reformiranja.     

 

Kakorkoli že, vse to je šibko upanje za Hrvaško. Najbolj verjetno je namreč, da vse do volitev nova predsednica ne bo uspela politično artikulirati svoje agende in utrditi svojega položaja v družbi, ampak bo Hrvaško v volilnem letu zajelo še več populizma in demagogije, nikakor pa ne bo reform. Slika predsednika vlade Milanovića, ki prosi za pomoč pri reševanju težav, nastalih zaradi gibanja švicarskega franka, madžarskega predsednika vlade Orbana, je bolj verjetno prava slika hrvaške prihodnosti. Niti ni izključeno, da se politika popolnoma prelije na ulice in da se demokracija izkaže za povsem dostojnega sovražnika civilizaciji.

 

 

Prevedel: Kizo

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.920
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.699
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.511
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.589
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.309
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 787
08/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.453
09/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 771
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 580