Komentar

Ob 25. obletnici trojne tranzicije še vedno na začetku in le bolj nezaupljivi do demokracije

Vprašanje je, ali je proces trojne tranzicije v Republiki Sloveniji na splošno uspel in kako oceniti uspeh, ki smo ga dosegli na posameznih razsežjih? Ocenjevanje bom poenostavil s pomočjo grafov, iz katerih so razvidne ravni zadovoljstva z demokracijo in zaupanja v demokratične institucije, raven konkurenčnosti ter delež revnih in brezposelnih. 

19.02.2015 20:20
Piše: Urban Vehovar

V kolikor bi prišlo do padca sedanje vlade, bi se znašli v političnem vakuumu.

Katastrofalen padec konkurenčnosti Slovenije je zgolj vrh ledene gore. Pod njim se skriva dejstvo, da tržnega gospodarstva v Sloveniji nismo uvedli.

V letošnjem aprilu bo minilo 25 let od izvedbe prvih večstrankarskih volitev na ozemlju Republike Slovenije. April 1990 lahko obravnavamo kot prvi korak v procesu "trojne tranzicije". Trojno tranzicijo, v skladu z opredelitvijo sociologa Clausa Offeja, označujejo vzpostavitev demokratične in tržne ureditve ter izgradnja suverene države s pripadajočim aparatom in funkcijami. Vprašanje je, ali je proces trojne tranzicije v Republiki Sloveniji na splošno uspel in kako oceniti uspeh, ki smo ga dosegli na posameznih razsežjih? Ocenjevanje bom poenostavil s pomočjo grafov, iz katerih so razvidne ravni zadovoljstva z demokracijo in zaupanja v demokratične institucije, raven konkurenčnosti ter delež revnih in brezposelnih. 

 

Raven zadovoljstva z demokracijo je razvidna iz Grafa 1. Pregled grafa pokaže, da je delež z demokracijo zadovoljnih prebivalcev Slovenije od leta 1999 pa do leta 2014 le enkrat samkrat presegal delež nezadovoljnih. V letu 2005 je delež zadovoljnih znašal 50 %, delež nezadovoljnih pa 44. 

 

Vir: Politbarometer, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede 

 

Vse od leta 2006 imamo opraviti z izrazito rastjo in prevlado deleža nezadovoljnih z demokracijo, ki v letu 2014 znaša 87 %, medtem ko znaša delež zadovoljnih pičlih 8 %, najmanj odkar je bila raziskava Politbarometer sploh izvedena in zagotovo najmanj od uvedbe demokratične ureditve. 

 

Raven zaupanja v predstavniške institucije demokracije je razvidna iz Grafa 2. Pregled grafa ponovno pokaže, da je bilo leto 2005 izjemno – delež prebivalstva, ki je izražal nezaupanje v vlado, Državni zbor in politične stranke, je bil takrat sorazmerno nizek. V obdobju od leta 2005 pa do leta 2009 je bil zelo visok tudi delež neopredeljenih. Delež tistih, ki strankam niso zaupali, je v tem času precej upadel. Zdi se, da je prebivalstvo takrat čakalo na preobrat na bolje, da se še ni želelo odreči upanju v zvezi s svojimi političnimi predstavniki.   

     

Vir: Politbarometer, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede  

 

Pregled grafa pokaže, da od leta 2010 močno narašča delež nezadovoljnih z vlado, Državnim zborom in političnimi strankami, na drugi strani pa je delež zadovoljnih izjemno nizek. Izjemno nizek je tudi delež neopredeljenih. Prebivalstvo se je torej odločilo in izreklo svojo sodbo. V vlado je v letu 2014 zaupalo 4 %, v Državni zbor 2 %, v politične stranke pa zgolj 1 % prebivalstva Slovenije. Na drugi strani pa vladi ni zaupalo 75 %, državnemu zboru 71 % in političnim strankam 76 % prebivalstva Slovenije. Ponovno je treba poudariti, da gre za najnižje oziroma najvišje deleže, ki so bili izmerjeni vse od uvedbe demokratične ureditve. 

 

K izjemno visokemu deležu nezadovoljnih z demokracijo in izjemno visokemu deležu nezaupanja v demokratične institucije moramo prišteti še rastočo raven politične nestabilnosti – izredne volitve v Državni zbor so bile izvedene v letih 2011 in 2014. Analiza razvoja slovenske politične arene kaže, da so politične stranke v Sloveniji vsebinsko neizgrajene, da zlahka izginejo in prav tako zlahka nastanejo. V kolikor bi prišlo do padca sedanje vlade, bi se znašli v političnem vakuumu. Ljudje namreč ne vedo več, koga voliti, in se v vse manjšem deležu udeležujejo volitev. Da je mogoče vreči vsako slovensko vlado, s pomočjo sindikatov, medijev in političnih strank, ki jih usmerjajo akterji iz ozadja, o tem ni nobenega dvoma. 

 

Pri ocenjevanju naslednjega razsežja trojne tranzicije, uspešnosti prehoda v tržno gospodarstvo, se lahko naslonimo na podatke raziskav o kakovosti poslovnega okolja in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Iz Grafa 3 so razvidne uvrstitve Slovenije v raziskavi Letopis svetovne konkurenčnosti, ki jo izvaja Inštitut za razvoj managementa iz Lausanne. Če je leta 2008 Slovenija v tej raziskavi zasedala 32. mesto, je v letu 2014 padla na 55. mesto med 60 v raziskavo uvrščenimi državami. Torej smo v šestih letih v eni od najpomembnejših raziskav konkurenčnosti izgubili kar 23 mest!   

 

 

 Vir: World Competitiveness Yearbook, Institute for Managament Development            

 

Izjemno zaskrbljujoča je padajoča uvrstitev glede na posamezne faktorje. Kar zadeva učinkovitost vladanja, smo leta 2009 zasedali 38., leta 2014 pa 56. mesto. V petih letih smo v razsežju, v katerem nikoli nismo dosegali visokih rezultatov, izgubili 18 mest. Kar zadeva poslovno učinkovitost, smo leta 2008 zasedali 32. mesto, leta 2014 pa izjemno slabo 58. mesto. V šestih letih smo v omenjenem razsežju izgubili kar 26 mest! Porazne rezultate dosegamo tudi v razsežju ekonomske uspešnosti. Če smo v razsežju ekonomske uspešnosti v letu 2009 zasedali 21., smo v tem razsežju leta 2014 zasedali 52. mesto. V šestih letih smo torej izgubili več kot izjemnih 31 mest, največ med vsemi razsežji! 

 

Povzeti rezultati so katastrofalno slabi in nikakor niso izjemni. Naše uvrstitve se namreč že nekaj let poslabšujejo v vrsti raziskav, med drugim tudi v raziskavi Poročilo o globalni konkurenčnosti Svetovnega ekonomskega foruma. Zanimivo je, da slovenski politiki, ekonomisti in gospodarstveniki, ki bi jih moral katastrofalen padec konkurenčnosti najbolj zanimati, temu vprašanju ne posvečajo nikakršne pozornosti (politiki in ekonomisti) ali pa ga omenjajo zgolj mimogrede (gospodarstveniki in vsaj eno od njihovih združenj). 

 

Katastrofalen padec konkurenčnosti Slovenije je zgolj vrh ledene gore. Pod njim se skriva dejstvo, da tržnega gospodarstva v Sloveniji nismo uvedli. Tržno gospodarstvo se v Sloveniji udejanja zgolj na obrobju gospodarskega sistema. Slovenski gospodarski sistem namreč tudi 25 let po začetku trojne tranzicije obvladujejo podjetja, ki so v večji ali manjši meri v lasti države, ali pa so povezana s političnimi elitami, interesnimi skupinami in vplivnimi posamezniki. Ta podjetja imajo privilegiran dostop do denarnega toka in poslov. Da obvladujejo slovenski trg ter da pri tem dušijo razvoj zdravega dela slovenskega gospodarstva, ko onemogočajo rast in razvoj malih in srednje velikih podjetij, o tem ni nikakršnega dvoma. Da so neučinkovita, kažejo podatki o njihovi produktivnosti, dodani vrednosti ter višini dohodkov zaposlenih.    

 

Iz Grafa 4 so razvidni podatki o stopnji tveganja revščine ter stopnji anketne brezposelnosti. Stopnja tveganja revščine narašča od leta 2010, ko je pod pragom revščine živelo 11,3 % prebivalcev Republike Slovenije. Do leta 2013 se je ta delež povzpel na 14,5 %. Stopnja anketne brezposelnosti narašča od leta 2009, ko je znašala 5,9 %. Do leta 2013 se je delež anketno brezposelnih povzpel na 10,1 %. Ne glede na trend rasti, ki je zagotovo zaskrbljujoč, pa imamo opraviti s sorazmerno nizkimi deleži, ki so pod povprečjem držav članic Evropske unije.  

 

Vir: SURS 

 

Vendar je optimizem odveč. Vrsta podatkov namreč kaže, da imamo v Sloveniji opraviti s kompresijo dohodkov. Gre za to, da je večina prebivalstva le še korak od padca čez prag revščine. Podobno velja za sorazmerno visoko stopnjo zaposlenosti. Če ta že ni tako zelo visoka, pa prejema vse več prebivalcev zajemčen minimalni dohodek. V prihodnosti se bomo morali soočiti tudi z eksplozijo revščine med upokojenimi, ki je posledica delovanja slovenskega gospodarstva v preteklosti ter sedanjosti. Rastoče socialne napetosti predstavljajo dodaten dejavnik, ki prispeva k razupravičenju politične in gospodarske ureditve. Poleg tega pa odpirajo prostor za populistična in ekstremna politična gibanja in pospešujejo že obstoječi proces politične destabilizacije.  

 

Kar zadeva tretje razsežje trojnega prehoda, oceno izgradnje državnega aparata s pripadajočim aparatom in funkcijami, je tudi ta negativna. V preteklih dveh desetletjih in pol je bil v Sloveniji izgrajen mehanizem sistemske korupcije, ki prežema domala celoten državni aparat. Delovanje nadzornih institucij je omejeno, so pasivne ali preobremenjene. Razmere v državnem aparatu so posledica več desetletij trajajočega procesa negativne kadrovske selekcije. Na splošno velja, da je bila v državnem aparatu vzpostavljena mentaliteta, ki zapoveduje pasivnost in obsoja prizadevne državne uslužbence. Še manj je ta država sposobna za vzpostavitev kvalitetnega poslovnega okolja, ki predstavlja enega od temeljev konkurenčnosti. Kar zadeva diplomacijo, smo izgubili vse zaupanje, ki smo ga v Evropski uniji uživali še pred desetimi leti. Slovenska zunanja politika je proruska in ne proevropska ... 

 

Kakšna naj bo torej ocena slovenske različice trojnega prehoda? Brez dvoma pri tem nismo uspeli. Naša demokracija je izrazito okrnjena, delovanje tržnih mehanizmov je omejeno in izkrivljeno, državni aparat pa je v vse večji meri namenjen nesposobnim in privilegiranim, nikakor pa doseganju ciljev skupnega dobrega. Danes smo na žalost tam, kjer smo bili v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja. Proces tranzicije se je v Sloveniji namreč končal, ne da bi se sploh dobro začel. Ponovno ga bomo zagnali le, če bomo pospešili procese privatizacije, olajšali delovanje malih in srednje velikih podjetij, oživili civilno družbo in okrepili delovanje nadzornih institucij. Druge poti preprosto ni. Najprej pa si moramo odgovoriti na vprašanje, če smo se sploh sposobni soočiti z resnico o razmerah v slovenski družbi.

 

 

dr. Urban Vehovar, docent, predavatelj na UP Pedagoški fakulteti Koper 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.759
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.506
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.582
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.542
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.600
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.262
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 985
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.232
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 916
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.038