Komentar

Fascinantni ekonomski uspehi samoupravljanja

Zadnje čase je v javnosti vse bolj prisotna jugonostalgija. Poleg tega, da naj bi bilo v ranjki Jugoslaviji vse dobro in vse najboljše, naj bi bila tudi, glede na današnje razmere, tedanja ekonomska situacija, če ne že naravnost odlična pa vsaj bistveno boljša kot danes.

19.05.2014 16:55
Piše: Kizo

Jugoslavija je bila glede na povprečje EU28 leta 1991 na stopnji razvitosti današnje Bosne. Vir: Portal Plus

Jugoslavija je bila leta 1991 na stopnji razvitosti današnje Bosne glede na povprečje EU28.

 

Morda smo po razvitosti prehiteli afriške države, vendar glede na gnili "zapad" nismo bili nič drugega kot klošarji.

 

Eno je, če je bila Jugoplastika Split (kasneje POP 84) nedotakljivi košarkarski prvak Evrope ali pa Crvena Zvezda nogometni prvak Evrope in sveta, drugo pa, če vzamemo v ozir resno analizo ekonomskih razmer v Jugoslaviji in skušamo razumeti realnost tedanjega časa.

Zelo živa je tudi trditev, da je razpad socialističnega eksperimenta imenovanega Jugoslavija obubožal vse države, ki so nastale na njenem območju. Seveda je več različic, zakaj je temu tako. Ena pravi, da so mračne sile degeneriranega "zapada" razkosale Jugoslavijo in s tem uničile mednarodni faktor stabilnosti in tretje poti. Druga, da je šlo za interni dogovor interesnih skupin, ki so bivše republike pretvorile v mikrodržave in posledično v svoja lovišča. Tretja, da je tržna ekonomija, ki smo jo sprejeli po osamosvojitvi, sama po sebi inherentno nestabilna in destruktivna, zato se ni čuditi rezultatom naše izbire itd.

 

Premnogi zatrjujejo, da v današnji Sloveniji živijo slabše, kot v nekdanji Jugoslaviji. Na spletni strani Katalaksije je moč najti odličen članek, ki jugonostalgikom razloži, da je eno, če je bila Jugoplastika Split (kasneje POP 84) nedotakljivi košarkarski prvak Evrope ali pa Crvena Zvezda nogometni prvak Evrope in sveta, drugo pa, če vzamemo v ozir resno analizo ekonomskih razmer v Jugoslaviji in skušamo razumeti realnost tedanjega časa.

 

Ker slovenski jugonostalgiki ne razumejo tujih jezikov in ker tudi, če bi jih, bi dali kontraargument, da se zadeve ne morejo primerjati, saj je govora o Sloveniji ne pa jugovini, ki je združevala masivno podrazvita področja kot je denimo Kosovo, bo očitno potrebno napisati še kaj več o ekonomski odličnosti Socialistične Republike Slovenije in samoupravne Jugoslavije. 

 

 

Bežanje iz socializma v socializem

 

Živimo res slabo, toda ali bi se res vrnili v socializem? Spodnji graf prikazuje razvoj slovenskega realnega BDP med letoma 1989 in 2012, pri čemer je leto 1989 izhodiščno leto, kar pomeni, da je realna vrednost za BDP v tem letu enaka 100.

 

Graf prikazuje dinamiko slovenskega realnega BDP (1989 – 2012). Vir: IMF.

 

Tisto, kar je iz grafa razvidno, je to, da je glede na bazo z realnim BDP v letu 1989 prišlo do upada realnega BDP med leti 1990 in 1992, torej v času osamosvajanja in vojne za neodvisnost. Leta 1997 je realni BDP dosegel tistega iz leta 1989, potem pa je bil tik pred krizo, leta 2008, dosežen skorajda 1,4-kratnik izhodiščne ravni. Povedano nekoliko manj tehnično in namenjeno za jugobebce: številke kažejo, da od leta 1997 dalje vsekakor niste živeli slabše kot v Jugoslaviji. Mogoče niste več praznovali dneva borcev, niste mogli na obvezno služenje vojaškega roka v neko jugovukojebino ali pa niste več potovali v Celovec po majonezo in se je zaradi tega kakovost vašega življenja znižala. Ampak številke kažejo, da ne morete postaviti trditve o slabšem življenju. Tudi za vse tiste, ki ste imeli službo v času socializma, naj vas opozorim, da je poleg masivne emigracije v tujino in prikrite brezposelnosti in statističnih hokuspokusov z vodenjem vseh, ki so živeli v kmečkih gospodinjstvih kot zaposlene osebe, stopnja brezposelnosti v zadnjem letu Jugoslavije dosegla 16 %. V Sloveniji pa je danes, v času najhujše ekonomske krize od osamosvojitve dalje, upoštevajoč prikrito brezposelnost v javni upravi, stopnja brezposelnosti okoli 10,8 %.

 

 

Konvergenca k nerazvitim

 

Poglejmo še en ekonomski kazalnik in sicer hitrost konvergence jugoslovanske ekonomije k razvitejšim državam Evrope. Za primerjavo bomo vzeli Avstrijo, Nemčijo in Švico (saj veste: nekdanje gospodarje, vzornike v vsem in alpsko različico balkanske Švice) in jih primerjajmo po BDP na prebivalca med letoma 1950 (prvo normalno povojno leto) in 1991 (leto razpada Jugoslavije). Zakaj tak kazalec razvitosti? Če je dober za Eurostat je najbrž dober tudi za kontra argument vernikov samoupravljanja. Podatke je iz različnih baz podatkov zbral Angus Maddison in jih lahko najdete tukaj‎. Najprej surovi podatki za vse tri države:

 

Graf prikazuje hitrost jugoslovanske konvergence po BDP na prebivalca. Vir: Eurostat. Avtor: Kizo.

 

Pri grafu bodite pozorni na tri stvari. Prvič, očitno je bila stopnja rasti BDP na prebivalca od leta 1950 dalje v Jugoslaviji izjemno počasna. Do številke 5000 dolarjev na prebivalca, ki jo dosežeta Nemčija in Avstrija nekje v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja, pride Jugoslavija šele na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Drugič, od tod dalje rast jugoslovanskega BDP na prebivalca označuje ali počasna rast ali celo stagnacija. In tretjič, nekje proti koncu osemdesetih se krivulja obrne navzdol in imamo opravka z negativno rastjo. Kaj vse to pomeni? Konvergenca je bila izjemno počasna in na koncu je celo prišlo do divergence oziroma oddaljevanja od razvitejših držav. 

 

Prenesimo to v sodobnejši analitični jezik. Eurostat danes tipično meri razvitost posamezne članice EU tako, da vzame za kazalnik BDP na prebivalca po kupni moči, razglasi povprečje celotne skupine EU za 100 in potem primerja posamezno državo po tem kazalcu s povprečjem celotne EU. Naredimo to za vse tri države, s katerimi primerjamo Jugoslavijo. (Podatkov za BDP na prebivalca po kupni moči žal ni, zato so resnici na ljubo podatki za Jugoslavijo nekoliko podcenjeni, ne pa fantastično veliko, kot bi kdo postavil kak bife "style" argument.)

 

Graf prikazuje primerjavo Jugoslavije in Avstrije po kazalcu BDP na prebivalca. Vir: Eurostat. Avtor: Kizo.

 

 

 

Graf prikazuje primerjavo Jugoslavije in Nemčije po kazalcu BDP na prebivalca. Vir: Eurostat. Avtor: Kizo.

 

 

Graf prikazuje primerjavo Jugoslavije in Švice po kazalcu BDP na prebivalca. Vir: Eurostat. Avtor: Kizo.

 

Iz vseh treh grafov je razvidna realnost jugoslovanske ekonomije, njena nerazvitost oziroma napačnost njene ekonomske politike, ki ni morala voditi nikamor drugam kot v kolaps. Največ kar je Jugoslavija lahko dosegla je 44,72 odstotno razvitost Avstrije v letu 1981, 43,73 odstotno razvitost Nemčije v letu 1982 in 33,18 odstotno razvitost Švice v letu 1983. V zadnjem letu bivše države pa je bil rezultat docela katastrofalen, ko je dosegala le 28,26 odstotno razvitost Avstrije, 29,34 odstotno razvitost Nemčije in 23,21 odstotno razvitost Švice. Če si težko predstavljate, kaj te številke pomenijo, potem si zadevo lahko kontekstualizirate s sodobnejšo primerjavo. Če naj bo povprečni BDP na prebivalca (po pariteti kupnih moči) držav članic EU28 enak 100, potem je Bosna v letu 2012 (zadnji dostopni podatki Eurostata) dosegla 29 odstotkov razvitosti povprečja EU28. Torej, Jugoslavija je bila leta 1991 na stopnji razvitosti današnje Bosne glede na povprečje EU28. Ni ravno nek dosežek, upoštevajoč še dejstvo, da se je leta 1987 začela celo divergenca. 

 

Če podatke za leto 1991 primerjate s podatki za leto 1939, torej malo pred koncem prve Jugoslavije, dobite sledeče podatke: Jugoslavija je dosegala 34,47 odstotkov razvitosti Avstrije, 26,11 odstotkov razvitosti Nemčije in 22,20 odstotkov razvitosti Švice. Še vedno so številke porazno nizke, ampak pokažejo na nekaj zanimivega: od smrti prve Jugoslavije, do smrti druge Jugoslavije smo ves čas živeli na področju Evropske periferije in bili osupljivo nerazviti. Tudi to pove nekaj o odličnosti socialistične (ali samoupravne) ekonomske politike. Morda smo po razvitosti prehiteli afriške države, vendar glede na gnili »zapad« nismo bili nič drugega kot klošarji.

 

Seveda je naravno vprašanje ali ni morda jasno, da jugoslovansko povprečje ni merodajno za slovensko. Slovenci smo menda ja imeli boljšo ekonomijo, jugoslovansko povprečje pa zajema "gemišt" v katerem je tudi Kosovo. Vprašanje je na mestu in če predpostavimo, da je bila povprečna razvitost Slovenije dvakratnik razvitosti Jugoslavije, potem nas leta 1991 čaka še vedno dokaj bedna slika (pa je dvakratnik verjetno ultimativna zgornja meja) približno 56 odstotkov razvitosti Avstrije,  60 odstotkov razvitosti Nemčije in 46 odstotkov razvitosti Švice. 

 

Če vzamemo za vir BDP v pariteti kupne moči in malce premetavamo številke, nas v zadnjem letu meritve, leta 2012, torej daleč od vrha v letu 2008, čakajo sledeče številke: približno 64 odstotkov razvitosti Avstrije, 68 odstotkov razvitosti Nemčije in 53 odstotkov razvitosti Švice. V zadnjem normalnem letu, torej 2008, pa: približno 72 odstotkov razvitosti Avstrije, 78 odstotkov razvitosti Nemčije in 61 odstotkov razvitosti Švice. Če upoštevate, da Jugoslavija ni preživela štirih let krize, Slovenija pa je ali v krizi ali v stagnaciji že šesto leto in če ste toliko matematično opismenjeni, da znate številke primerjati po velikosti, potem boste težko še naprej trdili, da živite slabše kot ste v Jugoslaviji. In preden se oglasite, da imate slovenske plače in evropske cene, pa zaradi tega analiza ne deluje, poskusite vsaj prebrati definicije uporabljenih makroekonomskih kazalcev. Če ne gre, ali pa veste bolje, potem pa kar na plan s tem klasičnim bife argumentom. Razumem namreč, da je opravičljivo vse, kar omogoča bivanje v iluzijah. In še enkrat: da ste uživali v repertoarju Vesne Zmijanac, navijali za Crveno Zvezdo in uživali ob gledanju nadaljevanke Bolji život, v tem kontekstu ni pomembno. Dejstvo je, da ste živeli slabše in ni številke, ki bi potrdila drugače.

 

 

Dolžniške fantazme

 

Eden pomembnejših argumentov, ki naj bi dokazovali primerjalno prednost ekonomske politike socialistične Jugoslavije, naj bi bil tudi argument o dolgu. Argument pravi takole: Jugoslavija je bila na prebivalca manj zadolžena, kot je danes Slovenija (ali katerakoli druga država nastala iz razpadle Jugoslavije). K tej debati je smiselno dodati še enkrat več analizo o vzdržnosti jugoslovanskega dolga, ki jo najdete na spletni strani Katalaksije (povezava do analize je na začetku članka). Ampak dodajmo še nekaj zavoljo jasnosti. Tega sicer ne bi potrebovali, če bi bili jugonostalgični Slovenci matematično opismenjen narod, ampak vseeno.

 

Ne morete kar povprek primerjati dolga v višini 20 milijard ameriških dolarjev leta 1990 in dolga Slovenije danes, torej v letu 2014. Naš dolg je zaradi katastrofalne izbire ekonomske politike res absurdno visok, ampak primerjava med obema zneskoma je nekoliko drugačna. Obstaja namreč časovna vrednost denarja (kar je snov prvega letnika katerekoli ekonomske ali poslovne fakultete, torej ne jedrska fizika ali možganska kirurgija). 20 milijard ameriških dolarjev leta 1990 je bilo namreč v letu 2013 vrednih med 34,2 in 54,4 milijarde ameriških dolarjev, odvisno od tega katere vrednosti ali stroške primerjate (za več vsem titoistom priporočam, da odprejo kak učbenik, v članku namreč ne more biti mesta za pedagoško delo). Sicer pa lahko časovno vrednost denarja preračunate tukaj, sami. Razumem, da v državi, kjer je zadolževanje vrednota, nekaj deset milijard dolarjev ne predstavlja nobenega problema, ampak ni odveč, če razumemo vsaj, o kakšnih številkah govorimo. 

 

Dodajmo še, da je v zadnjem desetletju življenja Jugoslavije dolg naraščal eksponentno. Če bi bila dinamika podobna še nadaljnjih 20 let in več in bi bila Jugoslavija po erektilnih fantazijah jugonostalgikov še živa, bi takšna dinamika obetala nič manj kot grški scenarij (za izlet v ekonomsko zgodovino priporočam pregled gibanja grškega dolga v osemdesetih letih minulega stoletja). Nenazadnje je hitra rast dolga v vseh državah, ki so nastale iz bivše Jugoslavije, tudi posledica usedlin socialistične ekonomske politike. Pa naj gre za obnovo z vojno uničene infrastrukture, negacijo realnosti in vztrajanje pri odsotnosti reform v času tranzicije ali pa napihovanje balončkov zaradi ostankov socialistične distribucije premoženja in pavšalne transformacije vseh privilegijev v pravice (s poudarkom na tajkunski privatizaciji in paradržavnem napihovanju nepremičninskega balona, ki se je začel z Jazbinškovim zakonom).

 

Še nekaj za konec debate o dolgu: komur se spomin ne filtrira ravno na način, da mu v glavi ostanejo samo uspešnice Lepe Brene, se bo spomnil ogromnih dolžniških težav Jugoslavije, ki so se reševale z odpisi in reprogrami Pariškega in Londonskega kluba, pa odpisa 1,3 milijard dolarjev dolga (med 2,15 in 3,86 milijarde ameriških dolarjev v 2013) v katerega je bil prisiljen IMF in 3,5 milijard ameriških dolarjev nepovratnega  posojila leta 1991 (med 5,4 in 9,52 milijard ameriških dolarjev v 2013), s katerim so ZDA poskušale zalepiti Jugoslavijo in spodbuditi Markovićeve reforme. Še več: če niste pristranski, se boste spomnili zgodbe iz prve polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je en ameriški dolar jugoslovanskega dolga prodajal po trideset ameriških centov, kar bi prevedeno v današnji jezik pomenilo, da je bila Jugoslavija z vidika mednarodnih finančnih trgov bankrotirana država z nevzdržnim dolgom. Še bolj neposredno: to je enako, kot da bi danes za obveznice države zahtevali denimo 35 % donos. Skratka: definicijski "junk".  

 

 

Dekadenca in permanentna iluzija

 

Kot pravi znani hrvaški književni kritik Dario Grgić, so v času razpadanja Jugoslavije njeni prebivalci začeli živeti v iluziji, da je Jugoslavija svetovna velesila. Balkanski jebač Zdravko Čolić je bojda na Evroviziji fatalno obsedel eno izmed pevk Abbe, ponesrečeni model Fiata je postal kobajagi vrhunski proizvod imenovan Yugo, Piksi Stojković naslednik Maradone, Mitar Mrkela evropski nogometni čudež, Miroslav Pecarski košarkaš z najboljšim odrivom na svetu, Agrokomerc poslovni fenomen, Jugovina je razvijala supersonično letalo in tako naprej in tako nazaj. Bojda sploh ni nenavadno, da se v družbah, ki razpadajo pojavi dekadenca in da njene prebivalce zajame vsesplošna omamna in evforična iluzija. Bolj čudno je, da v družbah, ki nastanejo na pogoriščih dekadentnih družb (in Jugoslavija je bila eno samo veliko pogorišče), začne prevladovati nostalgija po časih, ko je bilo bistveno za preživetje, da je bolestna iluzija nadomestila realnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,135
02/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,957
03/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,391
04/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,242
05/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,960
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,235
07/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,415
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,131
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,074
10/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 803