Razkrivamo

Ivan Radan, kolateralna žrtev zdravniške mafije

Če bo zoper Ivan Radana res vložena obtožnica, ki mu bo očitala sedem umorov, potem mora končno na dan priti vsa resnica, pa čeprav se bo zato naposled sesul ugled UKC Ljubljana.

02.06.2015 00:11
Piše: Dejan Steinbuch

Resnica mora priti na dan.

Nemogoče je ustaviti plaz obtožb, ko se enkrat usuje in pod seboj pokoplje človeka, za katerega na prvi pogled ni jasno, ali je storilec ali žrtev. Internist Ivan Radan je nase opozoril januarja letos z dejanjem, ki ga lahko interpretiramo tudi kot samoovadbo. Z namišljeno evtanazijo svojega na smrt bolnega pacienta je po lastnih besedah želel opozoriti na nevzdržne razmere na ljubljanski nevrološki kliniki. Zgolj neumna poteza kronično preutrujenega internista, dejanje obupa, zaradi katerega bi skoraj izgubil zdravniško licenco, ali pa morda naklepni, premišljeni umor, pravzaprav cela serija umorov, ki naj bi jih po prepričanju policije zagrešil z morilsko slo? Če to slednje drži, potem bi bil Radan prvi množični morilec, ki bi se prijavil policiji, šel v pripor in tam zaradi nevzdržnega občutka krivde poskusil narediti samomor. 

 

Zgodba o morilcu seveda smrdi, da se kar kadi. Obenem pa je javna skrivnost, da bi si pokvarjeni zdravniški lobi, ki že 25 let razkošno živi na račun netransparentnega javnega naročanja, zmešnjave v sistemu in predvsem davkoplačevalske naivnosti, oddahnil, če bi Radanu samomor uspel.

 

 

Storilci, zločinci in žrtve

 

V nadaljevanju bom razložil okoliščine in dejanska ozadja, ki Radana kažejo kot žrtev. To seveda ne pomeni, da so čisto vse obtožbe na njegov račun lažne. Dejstvu, da mu je izgorelost na delovnem mestu pustila tudi določene psihične posledice, verjetno nima smisla oporekati. A bilo bi skrajno nekorektno in neprofesionalno, če bi Ivana Radana označil za odvisnika od pomirjeval. Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) in nekateri mediji, predvsem Dnevnik, so si privoščili ravno to. Človeka so – ne glede na jasne zakonske določbe glede omejene pravice do vpogleda v zdravstveni karton – javno diskreditirali kot psihičnega bolnika, odvisnika od tablet, takorekoč narkoman. Domneva nedolžnosti za gospoda Radana ne velja.

 

Utemeljeno torej domnevam, da so docela izmišljene tudi tiste obtožbe na njegov račun, ki govorijo o morilski sli. Tistim, ki ga poznajo in so kdaj delali z njim, se zdijo absurdne. Vendar so po svoje logične, kajti mafijski sistem, ki je Radana prepoznal kot idealnega grešnega kozla, ga po hitrem disciplinskem postopku izpljunil in nato medijsko demoniziral, mora na vsak način zabrisati sledi, zaščititi doslej nedotakljive kadre in še posebej poskrbeti za finančne tokove, zaradi katerih vsako leto v UKCL umre bistveno več kot zgolj sedem pacientov. 

 

Potemtakem ni presenetljivo, da je bilo vodstvo te institucije, ki se že leta sooča z resnimi in utemeljenimi očitki o korupciji, klientelizmu in drugih nepravilnostih (preprodaja medicinskih pripomočkov, koncesije farmacevtskim podjetjem, naročila mimo javnih razpisov, ohranjanje privilegijev za stare kadre itn.), do Radana tako neprizanesljivo. Odpustili so ga in ovadili zaradi množice domnevnih deliktov, med katerimi najdemo tudi ponarejanje listin in uživanje psihoaktivnih substanc. Oba strokovna nadzora, ki sta bila opravljena na začetku letošnjega leta, v komisiji pa so sedeli Jože Balažič, Fajko Bajrović, Tomislav Mirković, Majda Benedik Dolničar in Marko Špoljarič, nikoli nista odgovorila na ključno vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo 16. decembra lani, ko naj bi dr. Ivan Radan svojemu pacientu pospešil smrt s kalijem. Še več, kljub obljubi strokovnega direktorja UKCL Sergeja Hojkerja na parlamentarnem odboru za zdravstvo Služba za kakovost nikoli ni izdelala poročila o ekscesnem dogodku, kajti za to ni imela ustreznih vhodnih podatkov. Pač pa je protestno odstopila vodja te službe Dominika Oroszy.

 

 

Šifra: Mikrodializa

 

Ivan Radan je svojevrstna kolateralna škoda neuspelega projekta Mikrodializa, v katerega je po naših informacijah poleg dveh zdravnikov specialistov vpleten tudi sam vrh UKCLJ. Zgodba se je začela pred enim letom, ko je zdravnica na oddelku, čigar predstojnica je bila Bojana Žvan, na vsak način poskušala vpeljati novo metodo nadzorovanja metabolne funkcije možganov. Posrednik pri najemu aparatur naj bi bilo podjetje Pharmamed–mado, d.o.o., strošek izposoje in zlasti kasnejše ekskluzivne dobave potrošnega materiala pa več deset tisoč evrov (po nekaterih podatkih celo prek 100 tisoč evrov). Žvanova je večkrat zavrnila podpis naročila (reverz) za uvedbo mikrodialize in podrejeno sodelavko izrecno opozorila, da mimo javnega razpisa ne more delovati, poleg tega je njeno lobiranje že na meji resnega disciplinskega prekrška. Kot predstojnica je o prestopku zaposlene zato pisno opozorila tudi generalnega direktorja UKCLJ Simona Vrhunca, vendar na njen dopis ni bilo nobenega konkretnega odziva.

 

S tem ko Bojana Žvan kot predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo ni želela potrditi spornega projekta, je stopila na rep eni od številnih zdravniško-podjetniških klik znotraj slovenskega zdravstva, ki na leto iz davkoplačevalskih žepov dobesedno pokrade več deset milijonov evrov. Zaradi tega konkretnega nerealiziranega projekta je več posameznikov očitno ostalo brez precejšnje provizije. Po naših podatkih je ravno to sprožilo val gneva nad Žvanovo in kasneje – ko se je glede tega po neumnosti izpostavil še sam – tudi nad Radanom. 

 

Ravno preutrujeni internist, ki je pogosto nadomeščal svoje kolegice in kolege, zaposlene s privatnimi projekti, je postal ključna figura v obračunu z nekooperativno predstojnico. Ker Žvanove niso mogli diskreditirati neposredno, so izkoristili Radanovo decembrsko 'provokacijo s kalijem' in dosegli njeno zamenjavo iz krivdnih razlogov, trdijo naši viri. Zdravnica in Radanova sodelavka, ki je brezkompromisno forsirala izvedbo projekta, naj bi kasneje tudi najbolj glasno okoli razširjala govorice o njegovi zasvojenosti in ga obrekovala. Po naših informacijah gre za isto osebo, ki je bila med osebjem znana po svoji aroganci in neprijaznem odnosu. Prav ona naj bi tudi izvajala mobbing nad medicinskimi sestrami, ki so še danes prestrašene in ustrahovane.

 

 

Nedotakljiva sveta trojica

 

Zamenjava predstojnice Bojane Žvan in odpoved pogodbe o zaposlitvi Ivanu Radanu, ki ga je interni nadzor brez korektnega postopka obtožil evtanazije, seveda nista zaključila zgodbe. Vse skupaj je tudi po zaslugi policije, ki so jo v prvi fazi očitno grdo zavedli z domnevnimi dokazi o Radanovi nesporni krivdi, eskaliralo do takšne mere, da so stvari ušle nadzoru. Štiri mesece po javnem razkritju dogajanja v UKCLJ so nesrečnega zdravnika aretirali v soju medijskih žarometov in začeli iz njega graditi monstruozno osebnost, psihopata in množičnega morilca. Če se je vodstvo UKCL še pred meseci vznemirjalo ob domnevni evtanaziji, ki naj bi jo zagrešil Ivan Radan, je ob sedmih očitanih umorih postalo nenavadno mirno in samozavestno. Kot da bi v tem času uspeli sanirati škodo in si zaščititi hrbet. Kajti sicer njegov generalni direktor Simon Vrhunec, strokovni direktor Sergej Hojker in strokovni direktor nevrološke klinike David Božidar Vodušek ministrici za zdravje Milojki Kolar ne bi s takšno kljubovalnostjo zabrusili, da niti slučajno ne mislijo odstopiti. Objektivna odgovornost gor ali dol, njih bolj skrbi, ker se politika vmešava v njihovo delo. Cinizem, ob katerem se človeku obrača želodec. Na srečo je ministrica že pred časom prejela celotno dokumentacijo, ki pojasnjuje dejansko ozadje afere Radan, vendar bo moral njena prizadevanja odločneje podpreti premier Miro Cerar, od katerega je Bojana Žvan že pred časom prosila podporo v pismo, na katerega pa nikoli ni bilo odgovora...

 

A če se vrnemo k našemu dr. Radanu: v histerični atmosferi iskanja grešnega kozla se je zgodba o morilskem doktorju napihovala kot helijev balon in postajala vedno grozljivejša. Pograbili so jo tudi mediji na jugu. Zaradi njegovih hrvaških korenin je Ivanu Radanu zagrebški tednik Globus včeraj posvetil celotno naslovnico s fotografijo. V hudo ekskluzivni reportaži 'Klinika smrti dr. Radana' so mu obesili kar 40 umorov, kar dokazuje, da so hrvaški preiskovalni novinarji v Ljubljani naleteli na dobre inštruktorje.

 

 

Demoniziranje ima svojo ceno

 

Globusova interpretacija je seveda melodramatična. Njena rdeča nit je pretiravanje o Radanu kot najboljšem zdravniku v državi in velikem upanju slovenske medicine. Takšen junak je nenadoma izgubil razum in postal odvisnik od zdravil. Zapadel je v depresijo in si začel domišljati, da je nekakšna slovenska verzija razvpitega Jacka Kevorkiana, ameriškega patologa, velikega zagovornika evtanazije, ki je pomagal umreti 130 ljudem (in bi bil zaradi enega od njih tudi obsojen, vendar ne umora, temveč nenaklepnega uboja). 

 

Klasična zgodba o padlem angelu, ki misli, da je Bog, v resnici pa je postal demon?

 

Takšne patetike ne morem kupiti. Namesto tega sem se, prvič po dolgih letih svoje žurnalistične kariere, v stilu Sherlocka Holmesa lotil zgodbe o ljubljanskem zdravniku, ki ga je pravosodje z medijskim blagoslovom že razglasilo za morilca sedmih pacientov z oddelkov za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo. Če pristanemo na podivjani medijski diskurz, ga je pri serijskih umorih vodila morilska sla, ki jo opredeljuje 116. člen novega kazenskega zakonika in za en takšen umor predvideva najmanj 15 let zapora. 

 

Zakaj je bila policija sprva tako odločna pri uporabi terminologije, danes pa njeni predstavniki previdno pozivajo ljudi, naj javijo kakršne koli podatke, ki bi bili koristni za preiskavo? Zato ker so jo pred tem nekateri iz vodstva UKCL zavedli in prepričali, da imajo dokaze o Radanovih zločinih, v resnici pa nikoli niso imeli ničesar konkretnega in oprijemljivega. Kriminalisti so se zadeve očitno lotili na napačnem koncu in spregledali ključne detajle, ki celotno zgodbo prikažejo v precej drugačni luči – predvsem pa doktorja Radana razbremenjujejo subjektivne odgovornosti (krivde) za smrt katerega koli njegovega pacienta (!).

 

Kriminaliste je pri preiskavi zelo verjetno ovirala tudi osebna zamera, povezane s kriminalistko Mojco Šemrl Harmel, ki je Radanova prijateljica in je lansko leto nekaj svojih kolegov kriminalistov prijavila specializiranemu državnemu tožilstvu zaradi mobbinga, nevestnega dela, opustitve uradne dolžnosti in podobnih kaznivih dejanj. Problem je v tem, da je bil Ivan Radan (njena) priča v preiskavi in se s tem dovolj zameril določenim policijskim krogom, da so se mu maščevali v trenutku, ko se je izpostavil kot zdravnik, medtem ko so se na Mojco Šemerl Harnel spravili z disciplinskim postopkom in ji zagrozili z odpovedjo delovnega razmerja.

 

Prav iz teh zamerljivih policijskih krogov so v medije – zlasti in predvsem v Dnevniku – najverjetneje curljale tudi vse tiste 'zaupne informacije', v resnici pa navadni trači, o domnevni zasvojenosti Radana kot tudi kriminalistke.

 

 

Radan je žrtev sistema

 

Ko imamo pred očmi vsa ta nova dejstva in okoliščine, imena vpletenih in odgovornih, in ko si čim bolj plastično naslikamo razmere, ki so vladale na nevrološki kliniki, kjer je januarja letos izbruhnila afera z domnevno evtanazijo 83-letnega pacienta, se pred nami počasi razgrinja zgodba osumljenca, ki so ga kriminalisti minuli teden v lisicah kot terorista privedli pred preiskovalnega sodnika. Zaslišanje je trajalo sedem ur, vendar v sklepu o priporu ni niti enega Radanovega stavka oziroma izjave. Iz sodne palače so inkriminiranega zdravnika pripeljali v prenatrpano stavbo ljubljanskih zaporov na Povšetovi, kjer je bil osumljenec prvič v življenju. Znašel se je v celici z več sojetniki. Odšel je na stranišče, razbil stekleno poličko in se zabodel v prsi, le dober centimeter od srca. 

 

Ne vemo, ali je bil še pri zavesti, ko so ga pripeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana, odkoder so ga pred nekaj meseci odpustili in kjer je pred tem leta skrbel za paciente v terminalni fazi življenja. In kjer se je zadnje štiri leta odvijala človeška drama, imenovana razpad sistema.

 

Doktor Radan je zaradi prostorske stiske in premalo bolnišničnega osebja – namesto treh sester na enega pacienta so bili trije pacienti na eno sestro – počasi izgubljal bitko z institucijo, ki v svojem nazivu nosi zveneči naziv univerzitetna. Ni mu uspelo izboljšati komunikacije med zdravniki, osebjem in vodstvom. Pisal je pisma, opozarjal in poskušal narediti vse za boljše razmere.

 

Intenzivna terapija, kjer se je vsak dan srečeval z umirajočimi, je vplivala na njegovo psihofizično stanje. Pogosto je bil v zdravniški halji tudi po tri dni, izčrpan in s kompleksom Don Kihota, ki se bori z mlini na veter. Konec lanskega leta je bil že tako obupan, da je izpeljal nekaj, kar se mu je bridko maščevalo: medicinski sestri je naročil, naj pripravi kalijev nitrat, ki pa je namesto žilo stekel v dve podlogi. O insceniranem incidentu se je razvedelo na oddelku, vendar sprva ni bilo nobenih reakcij niti obdukcije trupla, kajti pacient je do naslednjega jutra dejansko umrl zaradi bolezni. Smrti na oddelku za intenzivno terapijo so sicer običajne, vendar je šele upokojena medicinska sestra z nevrološke klinike Nada Savić javno spregovorila, kako naj bi najmanj tri zdravnice na smrt bolne bolnike odklopile z respiratorjev, zaradi česar so se v hudih mukah zadušili, ker so rabili proste postelje. Medicinske sestre si zaradi pogodb o zaposlitvi za določen čas še vedno ne upajo spregovoriti o razmerah in obnašanju nekaterih zdravnic.

 

Če je dr. Radan želel preveriti, kako se bo odzval sistem na 'provokacijo', kot je imenoval inscenirano uporabo kalija, mu je to uspelo – sistem se ni odzval, dokler ga ni prepoznal kot idealne priložnosti, da ga razglasi za grešnega kozla in zaradi domnevne objektivne odgovornosti obračuna z njegovo šefico. 

 

 

Ivanova Filadelfija

 

O tem, da je bil Ivan Radan dober zdravnik, ni nobenega dvoma. Ko to pišem, mi pred oči prihaja prizor iz filma Filadelfija, kjer na smrt bolni Tom Hanks na sodišču išče pravico, ker so ga nekdanji odvetniški kolegi in partnerji odpustili, ker je imel aids. In ker je bil homoseksualec. Tudi dr. Radan je v prenesenem smislu na smrtni postelji, kajti še vedno mu resno grozi obtožnica za umor umor sedmih pacientov, zaradi česar mu teoretično grozi višja zaporna kazen kot serijskemu morilcu Metodu Trobcu. Morda celo dosmrtni zapor.

 

Doktor Radan ni bil samo dober zdravnik v profesionalnem smislu, ampak je bil tudi zelo človeški. Za naše razmere nadpovprečno človeški. Prav ta predanost poklicu ga je zaznamovala že v mlajših letih, ko je kot študent pol leta delal kot prostovoljec v Zambiji in o zastrupitvah v Podsaharski Afriki napisal tudi znanstveni članek. Nasploh je veliko pisal. Za razliko od mnogih svojih starejših kolegov, dosmrtnih UKC-jevskih zdravniških korifej, ki v dvajsetih ali tridesetih letih niso spravili skupaj ene samcate objave v strokovni publicistiki, je dr. Ivan Radan dosti pisal. Za svojo raziskovalno delo je skupaj z Elizabeto Rajer in Tadejem Battelinom leta 2000 prejel Prešernovo nagrado, kar ga sicer uvršča med nadpovprečne študente, vendar spet ne med najbolj izstopajoče.

 

Zaradi simbolike gre izpostaviti še en Radanov strokovni prispevek iz leta 2005, objavljen na mednarodnem simpoziju o urgentni medicini v Portorožu, in sicer z naslovom Kognitivne napake v urgentni medicini. Simbolika je ravno v zdravniških napakah, ki so lahko za pacienta usodne – toda v primeru Ivana Radana ni šlo za napake, temveč za nezmožnost obvladovanja neznosnih razmer, ki so vladale na oddelku, kjer ležijo pacienti v paliativni negi, kar z drugimi besedami pomeni, da ne bodo nikoli več odšli domov. Da bodo za vedno ostali tam. Etična dolžnost njihovih zdravnikov je, da jim po svojih najboljših močeh lajšajo bolečine in omogočijo dostojno smrt. Da so torej z njimi v tistih zadnjih trenutkih, ne pa da se kot kakšni brezvestni prekupčevalci ali vojni dobičkarji ukvarjajo z nelegalnimi zasebnimi posli in služijo na račun umirajočih.

 

Resnica mora priti na dan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.216
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.878
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.955
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.176
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.225
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.209
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 932
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.141
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.320
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.705