Komentar

Nekaj je grškega v deželi nemški

Kako Angela Merkel daje potuho Aleksisu Ciprasu s kršenjem temeljnih principov Evropske unije.

11.06.2015 07:10
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   Grčija   eu   nemčija   kriza   angela merkel   alexis tsipras

Grška kriza je namreč res težka, a bolnik je politično šibak, ostale članice pa relativno enotne. Če pa velike sile začnejo kršiti osnovna načela EU tako radikalno, kot to zdaj počne Nemčija, bo razkol veliko hujši.

Medtem ko so mnoge oči uprte v Grčijo, ki je najšibkejši člen za celotno EU, je veliko vprašanje, ali je najšibkejši člen EU lahko tudi najbolj usoden za EU. V večnacionalni skupnosti je bolj občutljivo, če osnovna načela in zaveze krši najmočnejši člen. In to Nemčija že počne, zaradi česar se lahko dvigne na noge večji del EU, ne le Grčija. Nemčija je namreč ob uvedbi minimalne plače v višini 8,50 evra na uro z novim letom uzakonila tudi pravilo, da se mora ta upoštevati na nemških tleh pri vseh storitvah, ki jih izvaja kdorkoli, četudi podjetje ali podjetnik nima sedeža v Nemčiji in četudi gre denimo samo za tranzit čez Nemčijo. Že na prvi pogled je seveda jasno, da je to pravilo ne samo navzkriž, ampak hudo navzkriž z osnovnimi načeli prostega pretoka dobrin, storitev in ljudi znotraj enotnega trga EU.

Nemčija, ki je največja sila EU in ki upravičeno zahteva od Grčije, naj spoštuje osnovne zaveze do partnerjev v EU in na evrskem območju, tudi sama grobo krši osnovna načela, na katerih sloni zaupanje v EU. Nemška kanclerka Angela Merkel tako na krožniku ponuja grškemu premierju Aleksisu Ciprasu izgovor, da tudi njemu ni treba marsikaj spoštovati. To pa je bistveno bolj nevarno za delovanje EU kot zgolj grška kriza. Zakaj?

 

Prost pretok denarja po Grčiji

Spomnim se leta 2008, ko se je tedanji minister za finance Andrej Bajuk nekega večera vrnil iz Bruslja, z zasedanja finančnih ministrov EU. Držeč se za glavo, je dejal: »Kaj delajo ti Grki?« Mislil je seveda na marsikaj, kar je pozneje postalo zelo jasno tudi širši javnosti, od neodgovornosti in netransparentnosti grških javnih financ, prek neverjetnih grških bonitet (denimo za uporabo računalnika na delovnem mestu), množičnega izplačevanja pokojnin že preminulim do neverjetnih davčnih privilegijev grškim velekapitalistom.

Takrat smo bili skoraj vsi na strani Nemčije, ki je veljala in še danes velja za zgled, kako se ravna v krizi. Socialdemokrat Gerhard Schröder je že pred krizo uvedel reforme in tako Nemčijo obvaroval pred depresijo še pred letom 2008. Tudi zato je bila Nemčija deležna podpore pri svojem trmastem in trdnem stališču do Grčije. Neumnosti, da so za grško krizo najbolj krive nemške banke, niso prevladale kot resen argument. Res pa je bilo v zadnjem času že čutiti pretirani nemški egoizem, ko gre za reševanje grške krize. Denimo v pogajanjih pogosto arogantnega nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Ampak – pogajanja so pogajanja, dejanja pa dejanja.

 

Prost pretok ljudi na zahod

Zlasti če se skupnih načel pri svojih dejanjih ne drži super sila. Prejšnji teden sem bil v Latviji. Država je v zadnjih 25 letih doživela pravo demografsko katastrofo. V času razpada Sovjetske zveze je bilo v Latviji 2,7 milijona prebivalcev. Zdaj jih je le okoli dva milijona. Skoraj pol milijona jih je odšlo s trebuhom za kruhom na zahod, največ na Norveško, v Veliko Britanijo, Belgijo, Nizozemsko, seveda tudi Nemčijo. To je velika izguba za to majhno državo, ki pa kljub temu in kljub veliki gospodarski povezanosti z Rusijo denimo trdno zagovarja sankcije zoper Putinovo državo. Slovaški in češki poslovneži nasprotno ne več, kljub zgodovinskemu spominu.

»Vemo, da moramo narediti vse, da razvijemo našo državo. Zahodne države EU ste nam s svojim zgledom v veliko pomoč,« je v petek v Jurmali pri Rigi dejala latvijska premierka in predsedujoča EU Laimdota Straujuma. Na zasedanju Eurochambresa, združenja evropskih gospodarskih zbornic. Povsem pravilna usmeritev. To je prava pot.

 

Prost nastop protekcionizma

Toda na istem zasedanju iste organizacije se je samo nekaj minut pred nastopom latvijske premierke na temo nemških grobih kršitev skupnih vrednot EU zgodil velik razkol. S skupno izjavo se je Nemčiji uprla srednja Evropa: poljski, madžarski, češki in slovaški predstavniki gospodarstva. Nato pa še bolgarski, slovenski, litovski, španski … Celo nemški gospodarstveniki so izrazili nestrinjanje s takšno odločitvijo nemške vlade. Toda predsednik Eurochambresa — Nemec — se je odločil za, zgolj navidez, salomonsko odločitev: prosil je vse, naj protestirajo na vseh možnih naslovih. Ni pa predlagal, da se na to odzove tudi Eurochambres. Razkol med evropskimi gospodarskimi zbornicami se bo zato zelo verjetno poglobil.

Je nacionalni protekcionistični interes prevladal nad osnovnim interesom gospodarstva? Evropska komisija je sicer že uvedla postopek zaradi kršitev proti Nemčiji, ko gre za vezavo minimalne plače na transport. Podpira minimalno plačo, ne pa nesorazmerno omejitev prostega pretoka storitev. A to še ne pomeni, da se bo Nemčija morala umakniti. Ob robu zasedanja Eurochambresa je bila denimo tudi zanimiva informacija, da je pristojna nemška ministrica za delo Andrea Nahles izza kamer priznala, da gre za »politično odločitev«, a hkrati dodala, da je ne bodo umaknili, ne bodo pa nadzirali spoštovanja tega predpisa.

Zveni malo domače, mar ne? Nekaj je grškega v deželi nemški. A avtoprevozniki se bojijo še nečesa, namreč da bo kmalu kaj podobnega storila še Francija in da se bo Evropska komisija znašla v kotu s svojim postopkom proti Nemčiji. EU pa morda na veliko hujšem razpotju, kot se ta hip zdi zaradi grške krize.

Grška kriza je namreč res težka, a bolnik je politično šibak, ostale članice pa relativno enotne. Če pa velike sile začnejo kršiti osnovna načela EU tako radikalno, kot to zdaj počne Nemčija, bo razkol veliko hujši.

Kaj si bo denimo mislila latvijska premierka o enotnem trgu EU, če bodo kadri, katerih šolanje plačujejo latvijski davkoplačevalci, prosto zapuščali domovino in prispevali k BDP razvitih članic zahoda, obenem pa latvijska transportna podjetja ne bodo mogla prosto konkurirati na nemškem in morda še katerem drugem trgu?

In kaj na to poreče populistični Cipras?

Ko velike sile začnejo grobo kršiti pravila, takrat se večnacionalne skupnosti lahko najbolj zamajejo. Veliki imajo v takšnih skupnostih pač večjo odgovornost.

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
0
25.03.2023 23:00
Ob silnem medijskem razkritju domnevno nepravilnega ravnanja nevrokirurga dr. Romana Bošnjaka čakam novinarje, da pogledajo ... Več.
Piše: Milan Krek
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
14
23.03.2023 23:00
Danes se bije boj za Bližnji vzhod in Afriko med ZDA, Rusijo in Kitajsko, medtem ko je Evropska unija nekoliko zaspala zaradi ... Več.
Piše: Andraž Šest
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
11
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
16
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
9
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve ob rob: Udba in akcija Sever
31
17.02.2023 20:00
Igor Bavčar je ob izidu knjige Igorja Omerze Udba in akcija Severjunija 2020 napisal obširno spremno besedo, v kateri je akcijo ... Več.
Piše: Igor Bavčar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.923
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.883
03/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.220
04/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.464
05/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.122
06/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.194
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 848
08/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.880
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 478
10/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.836