Komentar

Manipulacije, populizem, žalitve

Kaj pa, če bi referendum o pomoči Grčiji organizirali še v drugih članicah EU? Katero ljudstvo bi pa potem slavilo zmago demokracije?

08.07.2015 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   grčija   referendum   tsipras   bruselj

Izhod ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

Grški predsednik vlade Aleksis Cipras se je po referendumskem Oxiju petelinil:  "Danes praznujemo zmago demokracije… Grčija bo sama odločala o svoji usodi… Nihče ne more prezreti sporočila odločenosti ljudi, ki usodo jemljejo v svoje roke... Voljo vlade je moč prezreti, ni pa moč prezreti volje naroda... Danes je dan zmage demokracije." 

 

S tem je Cipras zajadral v obe sferi skrajnega populizma. Socialni demagogiji je dodal še nacionalistično. Kar pa je za Evropo bolj nevarno kot zgolj kritične razmere v Grčiji.

 

Res je grški premier poudarjal tudi, da Grčija odpira novo pot za vse narode Evrope in s tem kazal domnevni internacionalizem. Češ da bo rezultat referenduma pomemben signal za prihodnje sodelovanje obubožanih držav z mednarodnimi posojilodajalci.

 

A odziv nekaterih običajnih ljudi v EU je bil hiter, tokrat zlasti v vzhodni Evropi. Ljudem gre tam, po domače povedano, na živce, ker ne razumejo več matematike. Zakaj?

 

 

Pokvarjena evropska matematika

 

Zaradi globalnih ekonomskih in političnih sprememb ima veliko članic EU težave. Grki so javnofinančno zaradi enormnega dolga, za katerega je nedvomno res vprašanje, ali so ga sposobni kdajkoli odplačati, v največjih škripcih. Kljub temu pa imajo znatno višje povprečne pokojnine. Po včerajšnjem zapisu Financ tudi znatno višje od slovenskih. Povprečna grška pokojnina je 833, slovenska 610 evrov.

 

Zato ni presenečenje, da se vzhodnjaki postavljajo na zadnje noge. Kako neki se ne bi, ko je denimo povprečna pokojnina v siromašni in, kar zadeva javne finance, bistveno bolj odgovorni Latviji komaj 300 evrov? Pa še za gretje v dolgi zimi porabijo bistveno več kot Grki.

 

Če Cipras slavi zmago demokracije v Grčiji, potem bi bilo pošteno, da se vprašamo, kako bi glasovali državljani v preostalih 27 članicah, če bi se te odločile za vprašanje, ali naj sprejmejo paket pomoči Grčiji. Odgovor bi bil po vseh teh letih zagotovo vnaprej znan. Pa četudi bi bil na glasovalnem lističu najprej zapisana beseda DA in ne kot v Grčiji, kjer je bila, nenavadno in politično prefrigano, na vrhu beseda OXI (grško: NE, op. avt.).

 

Manipulacija s slavljenjem grške demokracije bi se v hipu razblinila, ker bi se pokazalo, da ima tudi demokracija nasprotni obraz. V drugih, partnerskih članicah EU. K sreči pa se v zadnjih dneh tako kritizirani evropski voditelji ne igrajo z ognjem tako kot Cipras.

 

 

Pokvarjena grška primerjava

 

A zgodba ima seveda tudi drugo plat kolajne. Latvijci res več zapravijo za gretje v dolgi zimi. Grki pa zato porabijo več elektrike zaradi klimatskih naprav poleti. To je seveda malenkostna manipulacija. Treba pa je vedeti, da je grška perspektiva drugačna. Povprečna grška pokojnina je 833 evrov. Leta 2009 pa je bila povprečna pokojnina 1.350 evrov. Padec je bil enormen. Grki ne vidijo Latvijcev, Latvijci pa ne Grkov med tema dvema skrajnostma. Ciprasov populizem zaradi te razlike uspeva kot gobe po dežju.

 

Obenem statistika, kot je znano, lahko zavaja. V Grčiji je veliko bogatašev. Samo tri najbogatejše grške družine (Niarchos, Latsis, Vardinogiannis) imajo skupaj blizu 30 milijard evrov premoženja. Slovenski bogataši se pred njimi skrijejo. Brezposelnost med mladimi pa je po drugi strani kar 50-odstotna. Čedalje več ljudi je pod pragom revščine. Težava je v tem, da slednji ne vedo, kje je pravi izhod.

 

Ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

 

 

Pokvarjena, neodgovorna demokracija

 

Odgovornim politikom v EU pa naganja strah v kosti. Kaj če se še kdo drug začne obnašati tako v EU? Kaj če začnejo padati domine? Janis Varoufakis, grški populistični finančni minister, ki je odstopil takoj po referendumu, je dejal: "Grki so izrekli pogumen ne petim letom hipokrizije in varčevanja ter velik da demokraciji."

 

 

Toda demokracija brez odgovornosti, brez osnovne ekonomske in finančne higiene je anarhija.

 

Zato je ta hip razmerje moči v EU 27:1. Grčija je še vedno osamljena, čeprav slavi zmago demokracije. In zato je tako težko razumeti nekatere slovenske komentatorje, kot je denimo ekonomist Bogomir Kovač, ki je med drugim v televizijskih Odmevih izjavil:  "Grčija je bila zrela in pogumna. Druge države, vključno s Slovenijo, tega poguma in smelosti niso imele. Na žalost Grčija ni našla političnih zaveznikov." Hkrati pa je na hitro še okrcal prve komentarje slovenskih politikov po grškem referendumu za intelektualno siromaštvo.

 

Kar meji že na žalitve. Resen intelektualec bi se pred takšno izjavo najprej vprašal, ali je res mogoče, da je en sam v EU res toliko bolj moder od preostalih 27-tih.

 

 

 

Pokvarjena ekonomska logika

 

Seveda ima tudi Bogomir Kovač prav, ko pravi, da je Grčija s skupnim nastopom grške politike po referendumu dobila politično iniciativo v dogovoru z EU. A to se je zgodilo le zato, ker druge članice ne preizkušajo demokracije do tako skrajnih meja neodgovornosti za finančno usodo lastne države. Ker so druge članice EU bolj zrele. In kar bodo na žalost najbolj plačali siromašni Grki – volilna baza Aleksisa Ciprasa.

 

Slovenci bi se iz grške drame in tragedije hkrati lahko veliko naučili. Pa se žal najbrž še ne bomo kmalu. To je jasno iz aktualne slovenske zgodbe – prerekanja o fiskalnem pravilu. Dokaz: prvi sindikalni odzivi na predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki bi politike vsaj malo bolj zavezal k odgovornemu početju z javnim denarjem.

 

Sindikalni lider Branimir Štrukelj ga je takoj stigmatiziral, češ da fiskalno pravilo pomeni reze v plače, pokojnine in socialno državo. Mnogi vemo, da mu ne smemo verjeti. A mnogi mu verjamejo. Pa čeprav so bili Grki s svojimi ravnanji leta in leta daleč od fiskalnega pravila, pokojnine so se jim v zadnjih petih letih kljub temu zmanjšale 1350 na 830 evrov. Na koncu jim je celo uspelo uravnotežiti proračun, kar nam, mimogrede, še ni uspelo. Toda tepe jih še vedno enormni dolg iz preteklosti.

 

 

Bojte se tistih, ki vedno krivijo druge!

 

Seveda se vsi strinjamo, da je ob varčevanju z uravnoteženimi ukrepi treba poskrbeti tudi za rast, sicer ni pomoči. Marsikaj v Grčiji je bilo pri tem narobe. To priznajo tudi mednarodni akterji v Grčiji. Simptomatično pa je, da tega ne priznajo grški politiki, s Ciprasom na čelu. Vsi drugi so krivi.

 

Podobno kot ob fiskalnem pravilu izjavi Branimir Štrukelj, da naj račun za krizo poravnajo tisti, ki so jo povzročili. Oni je pač niso. Vsi drugi so krivi.

 

Res? Slovenski dolg je od leta 2008 do leta 2014 zrasel z 22% BDP na 80% BDP, od dobri osmih milijard na skoraj 29 milijard evrov. Deloma zaradi političnih in lastninskih rabot pred kriznim letom 2008, deloma zaradi mečkanja z ukrepi po letu 2008, deloma zaradi blokade reform, kjer so sindikati imeli največ prstov v marmeladi.

 

Te rezerve, da se dodatno zadolžimo, nimamo več. Tega aduta smo ob nastopu nove krize, ki bo prišla prej ali slej, že skurili. Takšna politika se ne izide, kot se ne izide hrvaški pregovor, ki so ga te dni simpatično spustili v eter na eni od slovenskih radijskih postaj:

"Kad nisi u 'badu', uzmi kredu, nacrtaj medu i sve će biti u redu."*

 

 

*Prosti prevod: »Če si slabe volje, vzemi posojilo in nariši medvedka pa bo vse OK.«

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.456
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.615
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.376
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.516
05/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.710
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.104
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.167
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.792
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 742
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.485