Gospod Grahovac je zanimiv in energičen sogovornik. Naš pogovor je zaradi tega nadpovprečno polemičen in dinamičen. General je namreč predstavil tudi nekaj izjemno provokativnih tez, s katerimi se nekateri gotovo ne boste strinjali. Toda naš medij je liberalen in odprt do vseh pogledov, zato smo se z našim sogovornikom z veseljem spustili v debato o razpadu Jugoslavije, neoliberalizmu, grški krizi, ruskem umazanem kapitalu in politikih na ozemlju nekdanje skupne države, ki jih Blagoje Grahovac imenuje kar "banditi".

General letalstva v pokoju, kolumnist neodvisnega dnevnika Vijesti in analitik geopolitičnih in družbenih procesov na Balkanu, je rojen 6. aprila 1949, svojo pilotsko kariero pa je začel prav v Sloveniji. V kasnejši letih je postal komandant letalske vojne akademije, pomočnik načelnika generalštaba za vojno letalstvo in namestnik obrambnega ministra. Na lastno željo so ga leta 1999 upokojili.

Po upokojitvi je bil med drugim svetovalec črnogorskega predsednika, napisal pa je tudi pet knjig. Svojo zadnjo, Glasovi iz gluhe sobe, je predstavil tudi v Ljubljani, kjer se je mudil na povabilo Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES iz Ljubljane. Njegovo predavanje je imelo naslov Geopolitika in Balkan. Blagoje Grahovac je znan tudi kot preučevalec kriminalnih združb na Balkanu, zato smo pogovor začeli prav na tej točki.

Gospod Grahovac, ukvarjate se s preučevanjem organiziranega kriminala na območju bivše Jugoslavije. Kdaj je prišlo do njegove eksplozije, kaj se je zgodilo, da se je tako razrastel in da je v nekem trenutku postal neprimerljivo močnejši kot v socialističnih časih?

Zelo dobro vprašanje. Ker se ukvarjam z geopolitiko, v njej pa imata organizirani kriminal in korupcija velik vpliv, bom govoril o tem. Kako prepoznati oboje? Globalizacija je človeštvu prinesla veliko dobrega, vendar pa tudi več negativnih pojavov, med katerimi vsekakor izstopata organizirani kriminal in korupcija. Nekaj stvari se je nekako ujelo skupaj; z ene strani globalizacija prinaša organizirani kriminal in korupcijo, na drugi pa vzpostavlja novo svetovno ureditev, o kateri nihče ne govori. Neoliberalizem, ki se je pojavil kot epidemija, je danes postal dejanski novi svetovni red. Je brutalen, vulgaren, neokolonialen, dekadenten. Nikoli v zgodovini človeških odnosov ni bilo manj vojn med državami kot danes. Hkrati pa nikoli ni bil človek tako ogrožen kot je danes. Ne vemo, od koga je ogrožen. Ogroža ga sistem.

Zakaj?

Danes je prek 90% svetovnega kapitala v rokah manj kot 1% človeške populacije. Razmerje se celo poslabšuje, število lastnikov kapitala se zmanjšuje, njihov kapital pa povečuje. V globalizaciji in neoliberalizmu kot cunamiju je prišlo do povezovanja, formiralo se je fatalno trojstvo, kot mu jaz pravim. Usodna trojica.

Kaj mislite s to sintagmo?

Fatalno trojico sestavljajo nedemokratični režimi, mafija kot vojska organiziranega kriminala in korupcije ter posamezne multinacionalke. Ti so se danes povezali. Razvili so fantastično lobistično mrežo. Na vseh meridianih. Danes lahko vzpostavijo svojo dominacijo kjer koli. Imajo močan vpliv na medije, sistem izobraževanja in šolstva. Gredo še dlje; vzpostavili so takšno obveščevalno mrežo, da so v tem pogledu že močnejši od manjših formalnih držav.

Prišlo je do inverzije; namesto da bi pravno urejene države demontirale obveščevalno mrežo fatalne trojice, se v posameznih primerih obveščevalne mreže manjših držav naslanjajo na njeno obveščevalno mrežo. To je cunami, ki prihaja iz Zahoda, kajti niti bruseljska niti washingtonska administracija nista imuni na lobiranje. Sta še kako kontaminirani. Če analiziramo Vzhod, kaj prihaja od tam…

Kaj pa prihaja iz Vzhoda?

Nedemokratični režimi.

Mimogrede, kakšno pa je vaše mnenje o Putinu?

(General razmišlja) Problem novega svetovnega reda, ki se kaže v treh geografskih smereh, Zahod, Vzhod in Jug, je v tem, da današnji politiki in državniki ne prepoznavajo nevarnosti, da je ogrožen naš planet. Slepijo se, da ni. Vendar je. In rešitev je edinole v partnerstvu med Ameriko, Evropo in Rusijo! Partnerstvo na novih temeljih.

Kateri so ti novi temelji?

Na Zahodu imamo vladavino prava in demokracijo, formalno in dejansko. Toda imamo tudi grozo, ker je država ostala brez premoženja. Na Vzhodu, konkretno v Rusiji, imamo pozitiven primer, kjer ima država svoje premoženje, s katerim lahko socialno intervenira. Toda tam demokracije in vladavine prava ne poznajo. Poznajo eno, klasično in tradicionalno obliko vladavine, ki je v Rusiji lahko carizem, leninizem, boljševizem, stalinizem ali putinizem, saj je v bistvu vseeno.

Ne gre na nek način za obliko državnega kapitalizma?

Se strinjam. No, ko gre za Rusijo, sta tu dve konstanti že od nekdaj: v politiki sta to hegemonija in avtokracija. Putin je tipičen primer. Kakšna je rešitev? Vsekakor vojna z njim – in ta se zdaj dogaja – ni pametno dejanje. Vsi bodo izgubili. Rešitev je partnerstvo. Rusija je sebi in drugim prizadejala že veliko zla, ampak zdaj ni čas za rivalstvo, saj smo ogroženi oboji, Zahod in Vzhod.

Putin je resda avtokrat, vendar je le kontinuiteta vseh svojih predhodnikov, s to razliko, da je lahko pozitiven in koristen, če se z njim vzpostavi dialog, ne pa da se vodi vojna. Mislim, da bi ponujeno novo partnerstvo sprejeli tudi Rusi kot narod in morda prav zato kasneje sprožili demokratične spremembe v Kremlju. Vseeno je Putin s telesom in dušo kagebejevec, zato je še toliko bolj pomembno, na kakšen način se komunicira z njim. Podobno je veljalo za Miloševića, ki mu vojne niso prišle do živega, ga je pa odnesel mir.

V Evropi po vašem mnenju ni več takšnih režimov?

So, na Balkanu. A bolj v smislu nedemokratičnih oblasti. Bova prišla do tam. Z Vzhoda, ko je razpadla Sovjetska zveza, se je doktrina, ki izhaja iz komunistične ideologije, nenadoma spremenila, ker je dotlej vedno naletela na odpor. Zato so jo povsem spremenili. Namesto orožja je prevladal umazani kapital, ki so ga izvažali in pri tem sploh ni nikjer naletel na odpor, prej nasprotno. Povsod so ga sprejeli z odprtimi rokami.

Tudi na Zahodu?

Tudi na Zahodu! Iz Vzhoda se je umazani kapital zvito priselil na Zahod, se pomočjo lobistične mreže tam registriral, legitimiral, postal zahodni kapital in se potem začel vračati na Vzhod. Zlasti v dežele pravoslavja, kar pomeni, da je šlo za geopolitično igro, ki je marsikdo ni dojel. V čem je ta igra? V tem, da umazani kapital pride na Zahod, postane zahodni, v bistvu pa so njegovi dejanski lastniki Rusi. In ti so še kako zainteresirani, da oplemenitijo svoj kapital na Zahodu. Ko je proces zaključen, dvignejo sidra in gredo drugam, denimo v Južno Ameriko. Tako je nastradala Grčija.

Grčija?

Od leta 2005 v svojih tekstih opozarjam, da je Grčija evropski problem. 93% kapitala, ki je prišel v Grčijo iz Zahoda, je bil dejansko ruski kapital. Ko sem to ugotovil, mi je bilo jasno, da bo Grčija nastradala. In to se je res zgodilo.

Za grško tragedijo torej niso krivi le nemški in francoski bankirji?

So, ampak ne samo oni. Organizirani kriminal in korupcija, ki prihajata iz Vzhoda, neoliberalizem pa iz zahoda, si namreč ne nasprotujejo, niso si sovražni, ampak delujejo usklajeno. Delujejo sinergijsko. Z Juga prihaja tretji cunami, povezan s frustracijami ljudstev, ki so socialne in religijske. Zakaj religijske? Zato ker je tam prišlo do spajanja med politiko in religijo, kar potem pripelje do močnih emocij. Frustriranem narodu ni težko dati orožja. Tako se je pojavil oboroženi fanatizem, politični ali verski, zato imamo danes z Juga oboroženi fanatizem in krvave fonde. Ti prihajajo na Balkan, politiki pa so že pred 25 leti v tem prostoru začeli govoriti o tem, da ni pomembno, od kod prihaja denar, ker da je vsak dober. To pa je podlaga za organiziran kriminal in korupcijo.

Ker je bila ravno privatizacija v globalizaciji osnovna doktrina, so države sprivatizirale svoje premoženje, kar je ekonomska in politična doktrina neoliberalizma, pri čemer smo prišli v situacijo, da je država ostala brez državnega premoženja kot primarnega premoženja. Prišli do biznismeni in posli, ki se ravnajo samo po ceni delovne sile, zato so iz Evrope začeli seliti realno ekonomijo, in sicer največ v Azijo, zaradi česar so evropske države ostale tudi brez fiskalnih prihodkov. Najprej so torej ostale brez primarnih, nato še brez fiskalnih prihodkov. Kaj je ostalo Evropi? Najbolj izobražena delovna sila, ampak brezposelna. Država ne more socialno intervenirati, tudi če bi želela, ker je ostala brez primarnega ter fiskalnega premoženja. To v pravno urejenih in demokratičnih državah predstavlja veliko frustracijo glede socialne urejenosti.

Kaj pa na Balkanu?

Geopolitična igra je očitna. Ko imamo pred očmi model delovanja usodne trojice, pridemo do Grčije. Ta je – preden je razpadel njen sistem – razprodala vso državno lastnino in postala odvisna od investicij kapitala, ki je prišel z Zahoda, ampak je bil dejansko ruski umazani kapital. Drugi razlog je ta, da je Grčija ostala brez lastnine. Evropa in Amerika sta to igro le opazovali, do sedaj.

Zakaj sta pa samo gledali?

Zato ker se je dogajalo močno lobiranje, Američani so vedeli, kam gre denar, ki se je izvlekel iz Grčije, na varno, zelo dobro vedo, kam. Vedo tudi, kdo je v Grčijo vlagal. Fenomenalno, da vsi vedo vse, nihče pa nič ne naredi.

Zakaj?

Zaradi bank, ki so postale važen faktor geopolitičnih iger. V neoliberalizmu se dogaja inverzija, ki spreminja vlogo bank. Včasih je veljalo, da je banka podpora gospodarstvu, biznisu, ekonomiji.  Potem smo prišli v situacijo, ko banke niso podpora ekonomiji, ampak so njene lastnice. Kako to prepoznati, kako to dešifrirati? Banke, odkar obstajajo, dajejo kredite. Njihov interes je, da dolžnik vrne kredit, denar…

… in obresti.

Banke so danes prvič v zgodovini zainteresirane, da dolžnik ne vrne kredita. Zakaj ne? Zato ker imajo močna zavarovanja in točno vedo, koliko ima dolžnik še »znoja in krvi«, koliko lahko še diha. Preden povsem bankrotira, banke aktivirajo svoje mehanizme zavarovanja in mu vzamejo zadnjo kapljo krvi. Kako v vsem tem prepoznati kriminal? Na nesrečo se je zgodilo, da ko je globalizacija postala stvarnost in se v devetdesetih razmahnila, je prišlo do razpada Jugoslavije. Odtlej je pravi raj za kriminal na tem prostoru. Na Balkanu že dolgo trpimo drug zaradi drugega, pa se nihče ne vpraša, zakaj se države in narodi že tako dolgo ne marajo med seboj. V svojih knjigah pišem o pravem razlogu za to. Šele ko vemo, zakaj so razbili Jugolsavijo, si lahko odgovorimo na to vprašanje.

Zakaj so razbili Jugolavijo?

Odgovor razloži, kako pomiriti Balkan. Zakaj pa ni odgovora, kako je razbita Jugoslavija?

No zakaj?

O tem v knjigah pišem že leta. Jugoslavijo so razbili iz geopolitičnih razlogov. Glavni razbijač Jugoslavije je bila KGB. To je teza, ki jo že leta zagovarjam in dokazujem. Tudi na Zahodu so bili krogi, ki jim je razpad Jugoslavije ustrezal…

… iz ekonomskih razlogov?

Tudi. Zato so podpirali njeno razbitje.

Zakaj pa je KGB imela interes, da Jugoslavija razpade?

Njim, Sovjetski zvezi je bilo pomembno, da ostanejo prisotni na Balkanu, kajti Jugoslavija je bila primer uspešnega delovanja dveh temeljnih evropskih vrednot v takratni EGS: antifašizma in spoštovanja različnosti, multikulturnosti. V Jugoslaviji smo mu rekli bratstvo in enotnost. Nekateri so se nam smejali zaradi tega, toda v Jugoslaviji je marsikdo iskreno verjel v bratstvo in enotnost. Veste, zaradi multikulturnosti in antifašizma je bila Jugoslavija vzgled tudi za tedanjo EGS. Rusi, tedaj Sovjeti pa so bili zainteresirani, da ostanejo na Balkanu. Vedeli so, da Slovenije in Hrvaške ne bo nihče zaustavil, da gresta v Evropo, zato so našli doktrino, kako razbiti Jugoslavijo. Pri tem so imeli veliko podpre tudi na Zahodu.

Kako je KGB razbila Jugoslavijo?

KGB je od nekdaj imela popolno kontrolo nad vojaško obveščevalno in kontraobveščevalno službo v JLA. Imeli so nadzor nad republiškimi in zveznimi organi, združili so ljudi iz vojnih in državnih služb, najhujšega kriminalnega podzemlja. Našli so mlade politike, ki so bili ambiciozni, ki so želeli  oblast in denar. Te posameznike so združili v »mrežo banditosov«, kakor jaz temu rečem v svojih knjigah, se pravi v omrežje banditov. Uporabili so jih za ščuvanje in krepitev nacionalizma. Zraven je bila tudi duhovščina, in sicer katoliški, pravoslavna in islamske, kajti vsi so sodelovali pri tem, ker so želeli pridobiti določen vpliv in položaj. Banditi so podpihovali emocije med narodi, dali so jim orožje in potem ni bilo težko dirigirati vojne in miru. Banditi so razbili Jugoslavijo. Po nekaterih kriterijih je bilo v času vojne na ozemlju bivše Jugoslavije med 112 in 780 različnih premirij. Odvisno od tega, ali so imeli garancijo ali ne.

Kaj pa to pomeni?

Od 112 do 780 premirij in rušenj premirij? Kdo lahko to sploh dela? Očitno tisti, ki je dirigiral vojno in mir. Kako dolgo bi to grozljivo prelivanje krivi še trajalo, če se ne bi vmešala mednarodna skupnost in ga presekala z Daytonom.

Američani.

Da. In zakaj ni odgovora na vprašanje, zakaj so razbili Jugoslavijo? Ni ga, ker je danes na oblasti v nekdanjih republikah še vedno veliko politikov, ki so bili člani mreže banditov, ki so razbijali Jugoslavijo. Ali bo Đukanović odgovarjal, da se to ugotovi? Ne, ker ima oblast. Odgovarja to Vučiću? Ne, ker ima oblast. Pa Thaçiju, Gruevskemu, Karamarku? Ne odgovarja, saj so vsi sodelovali v tej mreži. Če zaključim z odgovorom – največ kriminala na našem nekdanjem skupnem prostoru sovpada z začetkom vojn, ko smo imeli smolo, da se je razmahnila tudi globalizacije. Vzporedno z razbitjem Jugoslavije pri nas cvetita organizirani kriminal in korupcija, tega pa bo konec samo takrat, ko bo nekdo resno vprašal, zakaj je bila razbita Jugoslavija.

Ali mislite, da je že čas za to? So Zorana Đinđića ubili, ker si je zastavljal takšna vprašanja?

Đinđić ni dal nikoli na dnevni red vprašanje, zakaj in kako je bila razbita Jugoslavija. Zakaj ni postavil tega vprašanja? Zato ker so bili tudi med politiki, ki jim je pripadal, banditi. To je prava resnica.

Ampak Đinđić je bil vseeno nevaren za določene kroge. Če ne bi bil, ga ne bi likvidirali.

Seveda, bil jim je nevaren, ker je želel brezpogojno, brez zadržkov obrniti Srbijo proti Evropi. Strateško je dobro razmišljal, zavedal se je, da si država ne sme dovoliti strateških napak. Če nekdo iztrga državo iz njenega naravnega okolja, ki mu geografsko in civilizacijsko pripada, tako kot so Srbijo, ki geografsko in civilizacijsko pripada Evropi, njena državljanska zavest je bila vedno usmerjena proti Evropi. V 20. stoletju je 97% vseh Srbov, ki so zapustili domovino, odšlo v Severno Ameriko in Zahodno Evropo. Toda politična in cerkvena zavest je bila ves ta čas obrnjena v nasprotno smer, proti Vzhodu. Proti Moskvi. Zoran Đinđić je hotel Srbijo naravnati v pravo smer, strateško, proti Evropi. Ni pa razrešil velikega vprašanja, povezanega s "kako in zakaj" so razbili Jugoslavijo. Ni se soočil z nosilci tega načrta…

… ki  pa so bili leta 2003, ko se je zgodil atentat, del oblasti?

Tako je. Oni so ga stali glave.

Kaj se je do danes spremenilo, od atentata je minilo že 12 let?

Malo. Evropski in ameriški politiki se motijo, če mislijo, da se je veliko spremenilo. Banditi so prišli do zaključka, da se procesi dogajajo znotraj vektorja Zahod – Vzhod, in da so neustavljivi. Temu so prilagodili svoje politično delovanje in celo besednjak. Ta je zdaj tak, da povsem odgovarja bruseljski in washingtonski administraciji, ki živita v prepričanju, da so se na Balkanu zgodile velike spremembe.

Kar pa ni res?

Ne ne, na to vprašanje noče nihče odgovoriti. Pa je lahek odgovor. Organizirani kriminal, korupcija in nacionalizem še niso ukročeni, temveč še naprej uspevajo. To je v bistvu resnica. Imamo fiktivno prepričanje, da je to dobro. Ni dobro. 2009 leta sem napisal, da na Balkanu ne bo miru, dokler se od političnih funkcij ne poslovijo oziroma jih odstranijo od oblasti: Silvio Berlusconi, Ivo Sanader, Milo Đukanović, Hashim Thaçi, Nikola Gruevski in Tomislav Karamarko. To sem napisal leta 2009! Ljudje so govorili, da blebetam neumnosti…

Čakajte, omenili ste tudi Berlusconija…

Leta 2009 sta bila na oblasti Berlusconi in Sanader. Napisal sem, da na Balkanu ne bo miru – čeprav Italija ni na Balkanu –, dokler ta šesterica ne bo odstranjena od vseh političnih in državnih funkcij. Takrat je malokdo zunaj Hrvaške slišal za ime Karamarko. Bil je neformalni šef tajne službe, človek v senci. Šef tajne službe je postal 2010, 2012 pa minister za notranje zadeve. Zakaj sem to tako poudaril? Zato ker vsi omenjeni pripadajo mreži banditov.

Vsi?

Vsi! Kaj imamo zdaj? Odšel je Berlusconi, odšel je Sanader. Đukanović bo, če bo Črna gora kdaj postala pravna država, doživel njuno usodo, morda celo bolj tragično. Podobno Gruevski. Thaçi danes dela vse, da bi se pokazal kot človek, ki podpira ustanovitev sodišča, ki bi se ukvarjalo z zločini Osvobodilne vojske Kosova (OVK), čeprav ga v resnici ne. Zadnji v tej skupini bo ostal Tomislav Karamarko. Po mojem mnenju bo prav on test, ki ga bo Evropska unija izvedla s Hrvaško. Na Hrvaškem imamo zelo visoko stopnjo tuđmanizacije in fašizacije, obenem pa tudi zelo močne antifašistične in proevropske sile – in ti dve skupini sta danes v velikem konfliktu. Če bo Evropska unija pametna, bo preizkusila Hrvaško, ali je dovolj zrela, da postane resna članica EU, ravno s Tomislavom Karamarkom. Če se dopusti fašizacija Hrvaške, se bojim, da je to rušenje temelja Evropske unije, saj je prav antifašizem eden njenih temeljnih vrednot.

Bi bil to podoben proces kot v Grčiji, vendar s povsem drugačnim predznakom; tam eksperimentirajo s skrajno levico, na Hrvaškem pa bi šli v skrajno desnico?

Da, tako je. Ko sem prej govoril o usodni trojici, mednarodni mafiji, nedemokratičnih režimih in multinacionalkah, ki sodelujejo z mednarodno mafijo, saj jim ta pomaga uničevati konkurenco, sem mislil na leve in desne ekstremizme, kajti tej usodni trojici je prav malo mar, kdo je na oblasti, levica ali desnica, njih zanima le ekstrem. Kajti prek ekstremizma se lahko proizvaja nemire, in ko se to zgodi, se z njimi lahko upravlja. Upravljanje s krizami je stara doktrina, veste. Danes imamo v Grčiji nek levi naboj, ki je posledica socialnih frustracij…

… no, ampak Siriza je v koaliciji z zelo desno stranko!

Res je, z zelo ekstremno stranko, s katero lahko najdejo skupni jezik. Politiki ga lažje najdejo, če jih povezuje ravno radikalizem! V Evropi lahko vsak čas pričakujemo enake tendence zaradi dveh razlogov: eden so dejanske socialne frustracije, drugi pa so nacionalizmi in ekstremizmi, ki to izkoriščajo kot način vladanja. Zato grškega referenduma ni treba tragično razumeti, lahko bi ga celo razumeli kot možnost, da se Evropa vpraša o svoji družbeni in politični ureditvi. To je tisto, o čemer sem govoril – neoliberalizem je postal nevarni fašizem, saj je človek ogrožen, a se ne ve od koga. Če se Evropa začne spraševati o svoji družbeni in politični ureditvi, potem lahko začne vračati državi njeno premoženje, da bi lahko ta socialno intervenirala. Z neoliberalizmom namreč danes upravlja usodna trojica. Od grškega primera imamo lahko veliko korist, če država ugotovi, da se mora vrniti kot igralec in subjekt v gospodarstvu, proizvodnjo in v banke. Predajanje bančnega sistema izven državnega nadzora je zelo nevarno, kajti država mora biti regulator, vendar mora pri tem imeti tudi svoje banke, da je na trgu konkurenčna neoliberalnemu konceptu. V Evropi se je zgodilo že več gibanj, podobnih tistim v Grčiji.

Ampak če Grčija bankrotira, kar je verjetno precejšnja verjetnost, ali ne bi to delovalo negativno na potencialne volivce podobnih skupin, kakršna je Siriza, v ostalih evropskih državah, recimo Španiji, Italiji in na Portugalskem, celo v Sloveniji? Ali jih grški bankrot ne bi prepričal, naj raje glasujejo za katero izmed tradicionalnih levičarskih strank, socialdemokrate oziroma socialiste, in da ne eksperimentirajo z radikalno levico?

Slovenija je šolski primer, ki je to takoj prepoznala.

Ne bi se strinjal. Združena levica, ki se predstavlja kot slovenska verzija Sirize, je na volitvah dobila več glasov od tradicionalne levice, socialnih demokratov, torej nekdanjih komunistov…

Ampak tisti, ki so na oblasti, so našli pravo mero. Prepoznavajo, kaj je levi radikalizem in razumejo, kaj je umirjena levica. Odkrili so ravnotežje, ki ima prihodnost. Če bodo vztrajali, bosta imela organizirani kriminal in korupcija težje delo v Sloveniji. Če bo oblast ravnala podobno kot na Hrvaškem in začela z aretacijami tistih, ki imajo umazane roke in obraz, je lahko slovenski model inspirativen. Pomeni umirjeno levico, ki razume socialno pravičnost, ki razume, da mora imeti država premoženje, da lahko socialno intervenira. V Italiji, Španiji in na Portugalskem pa se lahko zgodi neka druga opcija radikalizma, emotivnega socialno-nacionalnega radikalizma, ki je lahko nevaren.

Tradicijo res imajo, vsaj v Italiji, s fašizmom. Toda Italijani in Španci so vseeno bolj temperamentni, emotivni narodi, medtem ko so Slovenci bolj racionalni.

Drži. Slovenija je naredila določene popravke v svoji privatizaciji, v kateri je bilo kar nekaj napak. Pravočasno jih je prepoznala. Mislim, da bo Jože Mencinger zgodovinska osebnost.

Tega stavka vam marsikdo ne bo odpustil, kajti Mencingerja bi pri nas nekateri postavili pred zid…

… vem, ampak vseeno mislim, da bo zgodovinska osebnost. Verjamem, da bodo v prihodnosti države socialne pravičnosti in prava, pa tudi države, ki bodo lahko vodile ekonomsko politiko samo pod pogojem, da ne dopustijo usodni trojici, da bi prevladala nad njimi. Država je tista, ki mora biti superiorna. To pomeni, da pusti trgu svobodo, vendar ima možnost, da lahko z nečem intervenira, ko je to potrebno. Kajti če nima z ničemer intervenirati, potem ji papirji in regulacija ne pomagajo veliko.

V bistvu ji ostane le represivni aparat.

Kar pa ni demokratično. To je diktatura. Da bi bila država lahko demokratična, pravna in socialna, mora biti konkurenčna. Lopovi so v naših krajih podtaknili tezo, da država ne zna upravljati s premoženjem. Država lahko dobro upravlja s svojim premoženjem in zamenja management, če je potrebno, vendar ne s partijskim, strankarskim, ampak s profesionalnim. Problem pri nas je, da politika, ki upravlja z državnim premoženjem, vodi negativno selekcijo. To je partijska mentaliteta, ki slabo vpliva na motivacijo mladih. Država, ki ne skrbi za pozitivne primere, ima težave.

Vse fotografije: IFIMES