Komentar

Kaj si Marko Golob v resnici misli o Borutu Jamniku

Marka Goloba, medijsko zelo izpostavljenega borca proti prodaji državnega premoženja, smo izzvali s predlogom, naj za Portal PLUS napiše nekaj besed o človeku, ki vedno znova vznemirja slovensko medijsko in politično srenjo, saj mu  običajno pripisujeta ogromen vpliv na slovensko gospodarstvo v državni lasti.

23.07.2015 20:00
Piše: Marko Golob

Foto: www.mediaspeed.net

Borut Jamnik je "smooth operator" slovenskega državnega sektorja, človek-pajek, ki v ozadju neslišno plete mrežo v nadzornih svetih in upravah slovenskih državnih podjetij in s tem bistveno vpliva na njihovo poslovanje in razvoj. Še za časa svojega dela v AUKN sem ga doživel kot ključnega svetovalca ("prišepetovalca") ministrom in političnim strankam.

 

Če politični akterji mislijo, da Jamnik dela zanje, se po mojem hudo motijo. Po mojem mnenju in izkušnjah dela predvsem zase. Je pa zelo inteligenten, spreten, potrpežljiv. Dobro pozna področje financ in korporativnega prava. Načrtuje in stvari ne prepušča naključjem. Ko se, kot po naključju, ravno pravi čas, odpre kakšna medijska tema v Financah, Dnevniku, POP TV … s strani katere od novinark, s katerimi naj bi bil Borut v tesnih povezavah, se sprašujem, kaj neki bo njegova naslednja poteza.

Kmalu po mojem odgovoru na prispevek Požareporta o izboru novih nadzornikov SDH me je poklical urednik Dejan Steinbuch in mi predlagal, da napišem nekaj o svojih izkušnjah z dvojico Gregor Golobič, Borut Jamnik. Bil sem nemalo presenečen, ker Portalplus ni bil ravno naklonjen marsičemu od tistega, za kar se zavzemam, da precej ostrega obračuna v povezavi s temo prodaje SIJ-a, ki sva ga imela s prejšnjim urednikom niti ne omenjam.

 

Najprej sem pomislil, "kaj mi je tega treba sredi dopusta?", potem se mi je vsilila na prvi pogled zelo privlačna misel, da Jamniku malo vrnem za vso tisto medijsko kampanjo proti AUKN in vso takratno zadevo osvetlim še z javnosti neznanimi epizodami Boruta Jamnika. Potem pa, si človek misli, da je vsega tega v slovenskem prostoru že preveč, da bi bilo neprimerno bolj zdravo, da se diskurz iz osebnega obračunavanja (pa naj me na trenutke še tako mika) končno premakne na področje, ki ga Slovenija krvavo potrebuje, in to je: vprašanje njene strateške vizije in tega, kakšno družbo pravzaprav hočemo.

 

 

Jamnik dela predvsem zase

 

Kaj ima to opraviti z Borutom Jamnikom? Več kot si mogoče mislite? Jamnik je namreč "smooth operator" slovenskega državnega sektorja, človek-pajek, ki v ozadju neslišno plete mrežo v nadzornih svetih in upravah slovenskih državnih podjetij in s tem bistveno vpliva na njihovo poslovanje in razvoj. Še za časa svojega dela v AUKN sem ga doživel kot ključnega svetovalca ("prišepetovalca") ministrom in političnim strankam. Zelo dobro se je razumel s SD ("ta je naš, saj je njegova teta vendar Breda Podpečan - vpliven kader stranke"), z Zaresom (ko ga hoče AUKN odstaviti, ga odločno reši Gregor Golobič), s SDS (tudi s Petki se menda odlično razume).

 

Z vsakim članom nadzornega sveta ali uprave raste njegov vpliv in pogajalska pozicija ter avtonomna moč. Če vsi ti politični akterji mislijo, da Jamnik dela zanje, se po mojem hudo motijo. Po mojem mnenju in izkušnjah dela predvsem zase. Je pa zelo inteligenten, spreten, potrpežljiv. Dobro pozna področje financ in korporativnega prava. Načrtuje in stvari ne prepušča naključjem. Ko se, kot po naključju, ravno pravi čas, odpre kakšna medijska tema v Financah, Dnevniku, POP TV … s strani katere od novinark, s katerimi naj bi bil Borut v tesnih povezavah, se sprašujem, kaj neki bo njegova naslednja poteza. Nikar ne mislite, da se teme v naših medijih odpirajo kar tako, slučajno. Včasih je potrebno kakšni novinarki kaj prišepniti. Pa še neko zelo koristno stran ima ta kontakt: ne bo namreč novinar napadal svojega ekskluzivnega vira informacij iz zakulisja slovenske politike in gospodarstva. Koliko kritičnih informacij o Borutu Jamniku pa ste lahko zasledili v slovenskem tisku?

 

 

Z Jamnikom delajo levi in desni

 

Kaj ima to opraviti s slovensko razvojno vizijo? Veliko! Namreč na koncu se je potrebno vprašati: čemu vse to služi? Kaj bomo imeli vsi mi, domovina od tega? Kakšne cilje zasledujejo ključni akterji, kar Jamnik nedvomno je. Tu sta problema dva. Prvi je, da ni v Sloveniji nikakršne konsistentne razvojne strategije, ne na levi ne na desni. Slovenski politični razred nima poleg lastnega preživetja večinoma nikakršne vizije, da o kakšni resni strategiji, ki bi bila podlaga za koordinirano operativno delovanje države, niti ne govorimo. Profil, kot je Jamnik, je v teh pogojih pravzaprav vsem koristen. Človek, s katerim se da dogovoriti. Zakaj bi se borili za neke imaginarne cilje, ki bodo mogoče uresničeni, ko našega mandata več ne bo, ko pa smo lahko bolj praktični in se osredotočimo predvsem na zadeve, ki bodo prinesle takojšnje in otipljive koristi. Malo tebi malo meni, da bomo imeli nekaj od mandata. Ob koncu mandata politiki odidejo, Jamnik pa ostane.

 

Drug problem je prevladujoči finančni pogled na gospodarstvo. Borut Jamnik je tukaj tipičen predstavnik mlajše generacije (če odmislimo zelo mlade člane in simpatizerje Združene levice) ne glede na politično barvo. V čem je problem? Ta populacija gleda na nacionalno ekonomijo z vidika borznega posrednika oziroma v bolj sofisticiranih verzijah (ki ji pripada večina slovenskih finančnih ministrov) z vidika monetarnega makroekonomista. V prvem primeru razvoj nacionalne ekonomije določa vrednost podjetja na borzi, v drugem uravnoteženost makroekonomskih kategorij. V čem je tu problem, se bo verjetno vprašal tipičen (liberalen) bralec Portala PLUS? Problem je v tem, da ne borza, ne makroekonomske kategorije (čeprav pomembni) niso primarni vzroki, ki poganjajo razvoj nekih ekonomij. Pozabljamo, da je zdrav dolgoročni gospodarski razvoj neke družbe odvisen primarno od dveh faktorjev:

 

1. razvoja kompetenc (znanost, tehnologije, organizacijska znanja itd.) in

2. okolja (podjetja, raziskovalna središča), ki bodo te kompetence komercialno izkoriščale in razvijale.

 

Zelo malo razvoja nastane povsem spontano. Več kot 90% vseh tehnoloških prebojev nastane na osnovi državno sponzoriranega razvoja. Tukaj je zelo malo spontanosti. Privatna iniciativa je ključna za komercialno implementacijo, ni pa, kljub razširjenemu mnenju, prevladujoči generator tehnološkega razvoja. Drugo so podjetja kot generator razvoja družbe. Nič nam ne pomaga, če imamo dobro (včasih odlično) znanost na univerzah, če je nismo sposobni implementirati doma. V podjetjih, ki delujejo v državi, ki tukaj generirajo delovna mesta, preskrbovalne verige, plačujejo davke. V teoriji je vseeno, ali so to privatna, državna tuja ali domača podjetja. Vsaka, ki zaposlujejo in plačujejo davke, so vredna podpore. Res pa je, da je praksa drugačna od teorije. Domača podjetja in še posebej državna bodo v bistveno večji meri kot tuja na dolgi rok generirala razvoj v domačem okolju. Domači kapital bi moral generirati razvoj predvsem doma (razen takrat , ko prihaja do presežkov kapitala, kar pa pri nas ni primer).

 

Nemcem, na primer, je  to kristalno jasno.

 

Zdaj se verjetno bralci Portala PLUS že sprašujejo, zakaj je potreben ta zdrs v področje nacionalnega interesa, zakaj je potrebno liberalnim bralcem mahati z rdečo cunjo, in kaj ima to opraviti z Borutom Jamnikom in Markom Golobom?

 

 

Kakšen upravljalec premoženja je Jamnik?

 

Problem je, da je Borut Jamnik nekoč (še kot preedsednik uprave KAD-a) upravljal ali pa upravlja (kot predsednik uprave Modre zavarovalnice) z nezanemarljivim delom nacionalne ekonomije in z več sto milijoni sredstev v pokojninskih skladih. Kako se upravlja ta podjetja in kam so naložena ta sredstva? Medtem ko domača ekonomija trpi zaradi pomanjkanja kapitala, ko so cene domačega kapitala rekordno nizke, državni penzijski sklad nalaga velik del svojih sredstev v tujino. Z mizerno nizkim donosom. Ali ne bi bilo bolj smiselno vlagati v podjetja, ki generirajo davke iz katerih se napajajo plače državnih uslužbencev, ki vplačujejo v Modro zavarovalnico? Kaj medtem počnejo podobni hrvaški skladi? Podpirajo prevzeme slovenskih podjetij s strani hrvaških, medtem ko slovenski kapital nalagamo v tujino. Sprašujem se, ali ne bi bilo bolje, da bi Modra zavarovalnica vlagala v slovenska podjetja, ki bi potem kupila hrvaška? Ali pa morda vlagamo v tujino ker so tam sredstva bolj varna? Prav zanima me, koliko je izgubila Modra zavarovalnica ob zlomu kitajskega kapitalskega trga? Ali kaj se bo zgodilo z njenim portfeljem, ko bo počil balon na zahodnih kapitalskih trgih?

 

Problem Boruta Jamnika je, da se vsi ukvarjamo z njegovo pajkovsko mrežo, nihče pa se ne vpraša, kako so upravljana podjetja in kako uspešno so naložena sredstva? Kako so upravljana podjetja, najbolje pokaže primer Cimosa. Kaj je KAD kot največji lastnik in upravljalec Cimosa naredil, da bi podjetje, ki je odgovorno za več kot 1% slovenskega BDP in 1% slovenske bančne aktive, izšlo iz krize? Podjetje, ki je za Slovenijo vsaj tako pomembno kot General Motors za ZDA. Res je, da so naredili program finančnega prestrukturiranja (ki niti ni bil tako slab), ampak kaj je z zmanjšanjem stroškov, prestrukturiranjem podjetja, optimizacijo portfelja?

 

Jamnik in njegovi v nadzornem svetu o vsem tem (imel sem se priliko nekajkrat srečati z njimi) niso pravzaprav vedeli kaj dosti. Prav tako kot o tem, kar se pravi pravo upravljanje podjetij. In v tem je srčika problema. Ker je bolj pomembno, da je v nadzornem svetu in upravi "naš", kot pa sposoben in avtonomen. Ker se tisti , ki je "naš", ne bo spuščal v "konstruktivno izzivanje managementa" ("constructively challenge the management" – OECD Corporate Governance Guidelines), kar je ena bistvenih nalog članov nadzornih svetov. In se potem sprašujemo, zakaj imamo podstandardno poslovanje nekaterih državnih podjetij.

 

Iz svoje izkušnje lahko ocenim, da bi državna podjetja lahko zelo hitro povečala donosnost, če bi le zagotovili resno upravljanje teh podjetij. Že naša izkušnja iz AUKN je pokazala, da se da izboljšanje (3% točke izboljšan rezultat portfelja v prvem letu) doseči relativno hitro. Če bi ob vsem tem delovali še tako, da bi maksimirali eksterne efekte (kar je pravzaprav bistvo državnega lastništva) in sinergije med podjetji (Luka Koper, Slovenske železnice ali pa Slovensko elektrogospodarstvo in Talum ipd.), bi bili efekti lahko še bistveno večji.

 

 

Jamnik kot fenomen okolja

 

Borut Jamnik je fenomen nekega razvojnega in ideološkega modela, ki ni prevladal samo pri nas, ampak pod vplivom neoliberalne idelogije tudi marsikje v tujini. Posledice so praviloma katastrofalne. Zato pravzaprav ni glavni problem Borut Jamnik, problem je okolje, ki tak tip družbenega akterja omogoča. In v nekem drugem okolju bi Borut Jamnik s sposobnostmi, ki jih nesporno ima, lahko igral pozitivno vlogo.

 

Kaj naj rečem o Gregorju Golobiču? Pravzaprav glede nato, da sva se srečevala predvsem na sejah vlade, niti ne morem povedati veliko. Bolj kot da bi imela nek konkreten stik, je vedno visel kot nekakšen potencialni deus ex machina v ozadju.

 

Posamezniki so v razvoju nekega naroda pomembni, celo zelo pomembni. Vendar je še pomembnejša ideja, ki ta narod združuje, usmerja in mobilizira. Naš problem nista toliko Borut Jamnik in Gregor Golobič, problem je odsotnost ideje, ki bi nas združevala in motivirala za razvoj.

 

 

 

Marko Golob je javnosti postal znan leta 2011, ko ga je Pahorjeva vlada imenovala za člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ali AUKN, zadolžene za prodajo državnega premoženja. Zaradi domnevnega populističnega obnašanja ga je Janševa vlada poleti 2012 razrešila, zato je postal aktivist, ki se bori proti prodaji državnega premoženja. Morda se z njegovimi stališči v celoti ne strinjamo, vendar mu v skladu s svojim uredniškim kodeksom omogočamo pravico, da izraža svoja mnenja in prepričanja.

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.456
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.651
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.378
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.516
05/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.711
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.105
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.168
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.792
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 744
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.502