Komentar

Edina rešitev za zunanjo politiko je odhod Erjavca in velika vladna koalicija

Brez sporazuma o meji s Slovenijo naša južna soseda ne bi smela videti niti evra niti Schengena, je prepričan nekdanji in dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel. Misli tudi, da je napočil čas, ko se morajo Slovenci bolj zbrano kot zadnja leta ukvarjati z zunanjo politiko, mednarodnimi odnosi in diplomacijo.

30.07.2015 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   hrvaška   arbitraža   rupel   erjavec   pahor   kosor   zunanja politika

Foto: arhiv Portala PLUS

Razlogov za opustitev Cerarjeve koalicije z Erjavcem in DeSUS je dovolj in preveč, vendar sama opustitev ne bi bila dovolj. Zdi se, da bi bila najboljša, tako rekoč edina rešitev velika koalicija, ki bi lahko - namesto tiste, ki jo ponuja Erjavec - izdelala novo strategijo zunanje politike. Slabe izkušnje s sporazumi od prvega (Drnovšek-Račan) do najnovejšega (Pahor-Kosor) navajajo k temu, da se obnovijo pogajanja, pri katerih bi Slovenija napovedala, da brez sporazuma o meji Hrvaška ne bo videla niti evra niti Schengena. Čeprav primerjave z Grčijo v teh dneh niso najbolj popularne, bi se vendar lahko spomnili grške trdovratnosti v zvezi z Makedonijo in Ciprom, ki Grčiji ni prinesla sramote, ampak sloves odličnih pogajalcev in diplomatov.

Slovenski politični analitiki - da o slovenskih politikih ne govorim - so pogosto podcenjevali zunanje zadeve. Nekoč se slovenski politiki - z izjemo Edvarda Kardelja, ki je bil v začetku (1948-1953) zunanji minister socialistične Jugoslavije - z zunanjo politiko bodisi niso hoteli bodisi niso mogli ukvarjati, ker je bila pač v pristojnosti Beograda in predvsem srbske politike. Potemtakem je logično, da Enciklopedija Slovenije sploh ne pozna gesla mednarodni odnosi, pozna pa denimo medrepubliške odnose. Kot je znano, je radovednost, ki jo je na področju zunanje politike - s poskusi povezav z italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi deželami - pokazal Stane Kavčič, prispevala k njegovemu rušenju.

 

Mimogrede: slovenski voditelji se nekoč tudi niso kaj prida zanimali za morske zadeve, saj je menda nekdo, skoraj najvišji, med njimi menil, da »morje smrdi«. V skladu s tem sta mednarodno in morsko pravo dolgo časa ostala ob robu slovenskega akademskega zanimanja, kdor pa se je že hotel ukvarjati z njima, se je vpisal na zagrebško ali beograjsko univerzo.

 

Posledice takšne politične (in akademske) malomarnosti so se pokazale že pri izbiranju ekspertov za - v Piranski zaliv potapljajoči se - arbitražni sporazum o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Prejšnji teden se je navsezadnje izkazalo, da Slovenija Jerneja Sekolca ne more (noče?) nadomestiti z nobenim slovenskim strokovnjakom, ampak se je "naredila Francoza" in za slovenskega arbitra imenovala "spoštovanega gospoda" Ronnyja Abrahama, o katerem ni mogoče reči nič slabega, vendar seveda ne more poznati slovenskih razmer, predvsem pa je od njih neodvisen in bo potemtakem njegovo delo, če ga bo sploh mogel opravljati - razen da bo dobro plačano - tudi na neki način neodgovorno. Bo na račun spoštovanega gospoda, če mu spodleti, slovenska javnost sploh lahko kaj pripomnila, da o opevani odgovornosti sploh ne govorimo?

 

Pisec teh vrstic - iz bolj ali manj znanih razlogov, predvsem pa zaradi lastnega trdnega prepričanja - meni, da je prišel čas, ko se morajo Slovenci bolj zbrano kot zadnja leta ukvarjati z zunanjo politiko, mednarodnimi odnosi in diplomacijo. Čeprav bi se morali stante pede odreči hohštaplerski kandidaturi nekega bivšega predsednika in čeprav bi morali - morda v okviru kakšnega resničnostnega šova? - preskusiti znanje jezikov zunanjega pa še katerega ministra, bi si morali predvsem povrniti ugled v Evropski uniji in NATO, ki je načet tudi zaradi "soliranja" z Rusijo in zaradi brezbrižnosti do Ukrajine.

 

Kaj nam bodo pomagale tople malice in - razumljive - domače socialne podpore, če bosta Trst in Reka prehitela Koper, če Hrvaška ponovno razglasi zaščitno ekološko ribolovno cono in prepove slovenskim ribičem loviti ribe v Piranskem zalivu; če - bognedaj - Hrvaška priredi mornariške manevre v Savudrijski vali???

 

V času, ko hrvaško zunanje ministrstvo deluje kot uglašena vojska in ko njegovi diplomati obiskujejo vsa svetovna ministrstva in razlagajo, kakšno krivico jim povzroča Slovenija, se razglašeni slovenski MZZ ukvarja s podaljševanjem in skrajševanjem diplomatskih ali konzularnih mandatov, pri čemer podaljševanje definirajo kot skrajševanje, skrajševanje pa kot podaljševanje. (Piscu teh vrstic so recimo "podaljšali" mandat, ki naj bi po prepričanju ministra Erjavca trajal 29 dni, na eno leto, gospe Stabej pa so štiriletni mandat podaljšali za dve leti, nakar so ga skrajšali iz šestih na pet let.)

 

Poleg družinskih zgodb iz Erjavčevega kabineta, MZZ pretresa prisluškovalni škandal. Ob tem poslušalcu treh objavljenih telefonskih odlomkov zbuja začudenje predvsem to, da v njih ni nič novega ali neznanega; slovenski javnosti pa lahko zbuja začudenje predvsem retorika hrvaškega predsednika vlade, ki zbuja vtis, kot da je ravnokar prebral besedilo arbitražnega sporazuma in kot da je prisluškovanje slovenskim telefonom nekaj običajnega, kar "se ne komentira".

 

Hrvaški, pariški in drugi škandali so začasno odvrnili pozornost od glavnega problema slovenske zunanje politike, ki jo je prvi blagoslovil prejšnji predsednik republike in ki jo je nekaj dni nazaj pri Ruski kapelici v svojem govoru potrdil eden njegovih predhodnikov, ko je protestiral zoper politiko Evropske unije - katere članica je Slovenija - in posredno podprl rusko intervencijo na Krimu, v Donecku in Lugansku. Ta politika Sloveniji seveda ne more povrniti nekdanjega ugleda, saj je podobna podpori, ki je je bila nekoč deležna Sovjetska zveza, ko je intervenirala na Madžarskem ali v Češkoslovaški.

 

Obstaja možnost, da bo arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško (Pahor-Kosor 2009), potem ko je razpadel - ker ga Hrvaška po vstopu v EU in NATO, tudi zaradi slovenske lahkovernosti, očitno ne potrebuje - tudi propadel, kot se je nekoč (2001) zgodilo sporazumu Drnovšek-Račan. Za ta primer bi se morala slovenska (zunanja) politika zresniti in strezniti. Razlogov za opustitev Cerarjeve koalicije z Erjavcem in DeSUS je dovolj in preveč, vendar sama opustitev ne bi bila dovolj. Zdi se, da bi bila najboljša, tako rekoč edina rešitev velika koalicija, ki bi lahko - namesto tiste, ki jo ponuja Erjavec - izdelala novo strategijo zunanje politike. Slabe izkušnje s sporazumi od prvega (Drnovšek-Račan) do najnovejšega (Pahor-Kosor) navajajo k temu, da se obnovijo pogajanja, pri katerih bi Slovenija napovedala, da brez sporazuma o meji Hrvaška ne bo videla niti evra niti Schengena.

 

Čeprav primerjave z Grčijo v teh dneh niso najbolj popularne, bi se vendar lahko spomnili grške trdovratnosti v zvezi z Makedonijo in Ciprom, ki Grčiji ni prinesla sramote, ampak sloves odličnih pogajalcev in diplomatov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.399
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.360
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427