Komentar

Edina rešitev za zunanjo politiko je odhod Erjavca in velika vladna koalicija

Brez sporazuma o meji s Slovenijo naša južna soseda ne bi smela videti niti evra niti Schengena, je prepričan nekdanji in dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel. Misli tudi, da je napočil čas, ko se morajo Slovenci bolj zbrano kot zadnja leta ukvarjati z zunanjo politiko, mednarodnimi odnosi in diplomacijo.

30.07.2015 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   hrvaška   arbitraža   rupel   erjavec   pahor   kosor   zunanja politika

Foto: arhiv Portala PLUS

Razlogov za opustitev Cerarjeve koalicije z Erjavcem in DeSUS je dovolj in preveč, vendar sama opustitev ne bi bila dovolj. Zdi se, da bi bila najboljša, tako rekoč edina rešitev velika koalicija, ki bi lahko - namesto tiste, ki jo ponuja Erjavec - izdelala novo strategijo zunanje politike. Slabe izkušnje s sporazumi od prvega (Drnovšek-Račan) do najnovejšega (Pahor-Kosor) navajajo k temu, da se obnovijo pogajanja, pri katerih bi Slovenija napovedala, da brez sporazuma o meji Hrvaška ne bo videla niti evra niti Schengena. Čeprav primerjave z Grčijo v teh dneh niso najbolj popularne, bi se vendar lahko spomnili grške trdovratnosti v zvezi z Makedonijo in Ciprom, ki Grčiji ni prinesla sramote, ampak sloves odličnih pogajalcev in diplomatov.

Slovenski politični analitiki - da o slovenskih politikih ne govorim - so pogosto podcenjevali zunanje zadeve. Nekoč se slovenski politiki - z izjemo Edvarda Kardelja, ki je bil v začetku (1948-1953) zunanji minister socialistične Jugoslavije - z zunanjo politiko bodisi niso hoteli bodisi niso mogli ukvarjati, ker je bila pač v pristojnosti Beograda in predvsem srbske politike. Potemtakem je logično, da Enciklopedija Slovenije sploh ne pozna gesla mednarodni odnosi, pozna pa denimo medrepubliške odnose. Kot je znano, je radovednost, ki jo je na področju zunanje politike - s poskusi povezav z italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi deželami - pokazal Stane Kavčič, prispevala k njegovemu rušenju.

 

Mimogrede: slovenski voditelji se nekoč tudi niso kaj prida zanimali za morske zadeve, saj je menda nekdo, skoraj najvišji, med njimi menil, da »morje smrdi«. V skladu s tem sta mednarodno in morsko pravo dolgo časa ostala ob robu slovenskega akademskega zanimanja, kdor pa se je že hotel ukvarjati z njima, se je vpisal na zagrebško ali beograjsko univerzo.

 

Posledice takšne politične (in akademske) malomarnosti so se pokazale že pri izbiranju ekspertov za - v Piranski zaliv potapljajoči se - arbitražni sporazum o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Prejšnji teden se je navsezadnje izkazalo, da Slovenija Jerneja Sekolca ne more (noče?) nadomestiti z nobenim slovenskim strokovnjakom, ampak se je "naredila Francoza" in za slovenskega arbitra imenovala "spoštovanega gospoda" Ronnyja Abrahama, o katerem ni mogoče reči nič slabega, vendar seveda ne more poznati slovenskih razmer, predvsem pa je od njih neodvisen in bo potemtakem njegovo delo, če ga bo sploh mogel opravljati - razen da bo dobro plačano - tudi na neki način neodgovorno. Bo na račun spoštovanega gospoda, če mu spodleti, slovenska javnost sploh lahko kaj pripomnila, da o opevani odgovornosti sploh ne govorimo?

 

Pisec teh vrstic - iz bolj ali manj znanih razlogov, predvsem pa zaradi lastnega trdnega prepričanja - meni, da je prišel čas, ko se morajo Slovenci bolj zbrano kot zadnja leta ukvarjati z zunanjo politiko, mednarodnimi odnosi in diplomacijo. Čeprav bi se morali stante pede odreči hohštaplerski kandidaturi nekega bivšega predsednika in čeprav bi morali - morda v okviru kakšnega resničnostnega šova? - preskusiti znanje jezikov zunanjega pa še katerega ministra, bi si morali predvsem povrniti ugled v Evropski uniji in NATO, ki je načet tudi zaradi "soliranja" z Rusijo in zaradi brezbrižnosti do Ukrajine.

 

Kaj nam bodo pomagale tople malice in - razumljive - domače socialne podpore, če bosta Trst in Reka prehitela Koper, če Hrvaška ponovno razglasi zaščitno ekološko ribolovno cono in prepove slovenskim ribičem loviti ribe v Piranskem zalivu; če - bognedaj - Hrvaška priredi mornariške manevre v Savudrijski vali???

 

V času, ko hrvaško zunanje ministrstvo deluje kot uglašena vojska in ko njegovi diplomati obiskujejo vsa svetovna ministrstva in razlagajo, kakšno krivico jim povzroča Slovenija, se razglašeni slovenski MZZ ukvarja s podaljševanjem in skrajševanjem diplomatskih ali konzularnih mandatov, pri čemer podaljševanje definirajo kot skrajševanje, skrajševanje pa kot podaljševanje. (Piscu teh vrstic so recimo "podaljšali" mandat, ki naj bi po prepričanju ministra Erjavca trajal 29 dni, na eno leto, gospe Stabej pa so štiriletni mandat podaljšali za dve leti, nakar so ga skrajšali iz šestih na pet let.)

 

Poleg družinskih zgodb iz Erjavčevega kabineta, MZZ pretresa prisluškovalni škandal. Ob tem poslušalcu treh objavljenih telefonskih odlomkov zbuja začudenje predvsem to, da v njih ni nič novega ali neznanega; slovenski javnosti pa lahko zbuja začudenje predvsem retorika hrvaškega predsednika vlade, ki zbuja vtis, kot da je ravnokar prebral besedilo arbitražnega sporazuma in kot da je prisluškovanje slovenskim telefonom nekaj običajnega, kar "se ne komentira".

 

Hrvaški, pariški in drugi škandali so začasno odvrnili pozornost od glavnega problema slovenske zunanje politike, ki jo je prvi blagoslovil prejšnji predsednik republike in ki jo je nekaj dni nazaj pri Ruski kapelici v svojem govoru potrdil eden njegovih predhodnikov, ko je protestiral zoper politiko Evropske unije - katere članica je Slovenija - in posredno podprl rusko intervencijo na Krimu, v Donecku in Lugansku. Ta politika Sloveniji seveda ne more povrniti nekdanjega ugleda, saj je podobna podpori, ki je je bila nekoč deležna Sovjetska zveza, ko je intervenirala na Madžarskem ali v Češkoslovaški.

 

Obstaja možnost, da bo arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško (Pahor-Kosor 2009), potem ko je razpadel - ker ga Hrvaška po vstopu v EU in NATO, tudi zaradi slovenske lahkovernosti, očitno ne potrebuje - tudi propadel, kot se je nekoč (2001) zgodilo sporazumu Drnovšek-Račan. Za ta primer bi se morala slovenska (zunanja) politika zresniti in strezniti. Razlogov za opustitev Cerarjeve koalicije z Erjavcem in DeSUS je dovolj in preveč, vendar sama opustitev ne bi bila dovolj. Zdi se, da bi bila najboljša, tako rekoč edina rešitev velika koalicija, ki bi lahko - namesto tiste, ki jo ponuja Erjavec - izdelala novo strategijo zunanje politike. Slabe izkušnje s sporazumi od prvega (Drnovšek-Račan) do najnovejšega (Pahor-Kosor) navajajo k temu, da se obnovijo pogajanja, pri katerih bi Slovenija napovedala, da brez sporazuma o meji Hrvaška ne bo videla niti evra niti Schengena.

 

Čeprav primerjave z Grčijo v teh dneh niso najbolj popularne, bi se vendar lahko spomnili grške trdovratnosti v zvezi z Makedonijo in Ciprom, ki Grčiji ni prinesla sramote, ampak sloves odličnih pogajalcev in diplomatov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,704
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,392
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,108
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,966
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 521