Komentar

Dolžniška kriza nastane, ko je prevelik delež proračuna namenjen za odplačevanje dolga

Nove raziskave so ovrgle zelo odmevno in popularno teorijo Reinhartove in Rogoffa, ki pravi, da visoka zadolženost niža gospodarsko rast.

01.05.2014 17:32
Piše: Luka Gubo

Na sliki: Ken Rogoff in Carmen Reinhart, avtorja odmevne raziskave This time is different ali Tokrat je drugače. Vir: consortiumnews.com

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu.

 

Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna.

 

Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

Avtorja raziskave, objavljene v marčevski izdaji Economics Letters, sta z uporabo ekonometričnih metod pokazala, da rast dolga nima vpliva na prihodnje gibanje bruto domačega proizvoda, sprememba BDP pa ima velik vpliv na spremembo dolga.

 

Matthijs Lof in Tuomas Malinen sta se poglobila v dinamiko zadolževanja 20 razvitih držav znotraj organizacije OECD v zadnjih 55 letih. Zanimalo ju je, kaj vpliva na kaj - ali je visoka zadolženost kriva za nižjo gospodarsko rast ali je mogoče nizka gospodarska rast kriva za prezadolženost.

 

Da bi preverila to vzročno odvisnost, sta uporabila ekonometrično metodo vektorske avtoregresije (VAR), ki obe spremenljivki (dolg glede na BDP in rast BDP) upošteva kot endogeni (nobena ni vzeta kot dana, obe se lahko spreminjata in modelirata). Ker VAR upošteva tudi časovno komponento, je takšen model dinamičen in omogoča analizo “impulse-response” s katero lahko ocenimo kakšen vpliv ima sprememba ene spremenljivke na drugo skozi čas.

 

Ob končanih regresijah sta ugotovila, da rast zadolženosti nima očitnega negativnega vpliva na BDP (vpliv je celo malce pozitiven, ampak interval zaupanja je preširok, da bi lahko govorili o statistični značilnosti). To je v nasprotju z ugotovitvami raziskave Reinhartove in Rogoffa, ki trdita, da višja zadolženost pomeni manjšo gospodarsko rast v prihodnosti, celotno trditev pa podpreta s podatki o korelaciji med dvema spremenljivkama. Lof in Malinen iz te korelacije poiščeta kavzalnost, ki pa je v drugi smeri - sprememba BDP ima velik vpliv na zadolženost.

 

Na spodnjem grafu vidimo funkcijo “cumulative impulse-response”, ki izhaja iz ekonometričnega modela VAR. Graf prikazuje reakcijo spremenljivk ob spremembi določene spremenljivke. V zgornjem delu grafa je prikazan odziv spremenljivk glede na spremembo dolga. Opazimo, da ima rast dolga lahko pozitiven vpliv na spremembo BDP (graf desno zgoraj) in ne nujno negativnega, kot bi to pričakovali, rast BDP pa ima očiten negativen vpliv na rast dolga, kar je razvidno v grafu levo spodaj.

 

Grafi prikazujejo odziv dolga in BDP ob spremembi dolga, ter odziv dolga in BDP glede na spremembo BDPVir: voxeu.com

 

Nizka gospodarska rast oz. recesija je tista, ki povzroča višanje zadolženosti razvitih držav in ne obratno. Kljub temu pa to ne pomeni, da moramo našim politikom pustiti proste roke pri dodatnem zadolževanju. 

 

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu. Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna, tako kot seveda višino proračunskega primanjkljaja. Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.103
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.846
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.771
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.596
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.501
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.367
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.458
08/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.027
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.283
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 937