Komentar

Dolžniška kriza nastane, ko je prevelik delež proračuna namenjen za odplačevanje dolga

Nove raziskave so ovrgle zelo odmevno in popularno teorijo Reinhartove in Rogoffa, ki pravi, da visoka zadolženost niža gospodarsko rast.

01.05.2014 17:32
Piše: Luka Gubo

Na sliki: Ken Rogoff in Carmen Reinhart, avtorja odmevne raziskave This time is different ali Tokrat je drugače. Vir: consortiumnews.com

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu.

 

Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna.

 

Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

Avtorja raziskave, objavljene v marčevski izdaji Economics Letters, sta z uporabo ekonometričnih metod pokazala, da rast dolga nima vpliva na prihodnje gibanje bruto domačega proizvoda, sprememba BDP pa ima velik vpliv na spremembo dolga.

 

Matthijs Lof in Tuomas Malinen sta se poglobila v dinamiko zadolževanja 20 razvitih držav znotraj organizacije OECD v zadnjih 55 letih. Zanimalo ju je, kaj vpliva na kaj - ali je visoka zadolženost kriva za nižjo gospodarsko rast ali je mogoče nizka gospodarska rast kriva za prezadolženost.

 

Da bi preverila to vzročno odvisnost, sta uporabila ekonometrično metodo vektorske avtoregresije (VAR), ki obe spremenljivki (dolg glede na BDP in rast BDP) upošteva kot endogeni (nobena ni vzeta kot dana, obe se lahko spreminjata in modelirata). Ker VAR upošteva tudi časovno komponento, je takšen model dinamičen in omogoča analizo “impulse-response” s katero lahko ocenimo kakšen vpliv ima sprememba ene spremenljivke na drugo skozi čas.

 

Ob končanih regresijah sta ugotovila, da rast zadolženosti nima očitnega negativnega vpliva na BDP (vpliv je celo malce pozitiven, ampak interval zaupanja je preširok, da bi lahko govorili o statistični značilnosti). To je v nasprotju z ugotovitvami raziskave Reinhartove in Rogoffa, ki trdita, da višja zadolženost pomeni manjšo gospodarsko rast v prihodnosti, celotno trditev pa podpreta s podatki o korelaciji med dvema spremenljivkama. Lof in Malinen iz te korelacije poiščeta kavzalnost, ki pa je v drugi smeri - sprememba BDP ima velik vpliv na zadolženost.

 

Na spodnjem grafu vidimo funkcijo “cumulative impulse-response”, ki izhaja iz ekonometričnega modela VAR. Graf prikazuje reakcijo spremenljivk ob spremembi določene spremenljivke. V zgornjem delu grafa je prikazan odziv spremenljivk glede na spremembo dolga. Opazimo, da ima rast dolga lahko pozitiven vpliv na spremembo BDP (graf desno zgoraj) in ne nujno negativnega, kot bi to pričakovali, rast BDP pa ima očiten negativen vpliv na rast dolga, kar je razvidno v grafu levo spodaj.

 

Grafi prikazujejo odziv dolga in BDP ob spremembi dolga, ter odziv dolga in BDP glede na spremembo BDPVir: voxeu.com

 

Nizka gospodarska rast oz. recesija je tista, ki povzroča višanje zadolženosti razvitih držav in ne obratno. Kljub temu pa to ne pomeni, da moramo našim politikom pustiti proste roke pri dodatnem zadolževanju. 

 

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu. Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna, tako kot seveda višino proračunskega primanjkljaja. Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,472
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,346
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,714
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,285
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,174
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 985
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,167
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,140