Komentar

Dolžniška kriza nastane, ko je prevelik delež proračuna namenjen za odplačevanje dolga

Nove raziskave so ovrgle zelo odmevno in popularno teorijo Reinhartove in Rogoffa, ki pravi, da visoka zadolženost niža gospodarsko rast.

01.05.2014 17:32
Piše: Luka Gubo

Na sliki: Ken Rogoff in Carmen Reinhart, avtorja odmevne raziskave This time is different ali Tokrat je drugače. Vir: consortiumnews.com

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu.

 

Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna.

 

Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

Avtorja raziskave, objavljene v marčevski izdaji Economics Letters, sta z uporabo ekonometričnih metod pokazala, da rast dolga nima vpliva na prihodnje gibanje bruto domačega proizvoda, sprememba BDP pa ima velik vpliv na spremembo dolga.

 

Matthijs Lof in Tuomas Malinen sta se poglobila v dinamiko zadolževanja 20 razvitih držav znotraj organizacije OECD v zadnjih 55 letih. Zanimalo ju je, kaj vpliva na kaj - ali je visoka zadolženost kriva za nižjo gospodarsko rast ali je mogoče nizka gospodarska rast kriva za prezadolženost.

 

Da bi preverila to vzročno odvisnost, sta uporabila ekonometrično metodo vektorske avtoregresije (VAR), ki obe spremenljivki (dolg glede na BDP in rast BDP) upošteva kot endogeni (nobena ni vzeta kot dana, obe se lahko spreminjata in modelirata). Ker VAR upošteva tudi časovno komponento, je takšen model dinamičen in omogoča analizo “impulse-response” s katero lahko ocenimo kakšen vpliv ima sprememba ene spremenljivke na drugo skozi čas.

 

Ob končanih regresijah sta ugotovila, da rast zadolženosti nima očitnega negativnega vpliva na BDP (vpliv je celo malce pozitiven, ampak interval zaupanja je preširok, da bi lahko govorili o statistični značilnosti). To je v nasprotju z ugotovitvami raziskave Reinhartove in Rogoffa, ki trdita, da višja zadolženost pomeni manjšo gospodarsko rast v prihodnosti, celotno trditev pa podpreta s podatki o korelaciji med dvema spremenljivkama. Lof in Malinen iz te korelacije poiščeta kavzalnost, ki pa je v drugi smeri - sprememba BDP ima velik vpliv na zadolženost.

 

Na spodnjem grafu vidimo funkcijo “cumulative impulse-response”, ki izhaja iz ekonometričnega modela VAR. Graf prikazuje reakcijo spremenljivk ob spremembi določene spremenljivke. V zgornjem delu grafa je prikazan odziv spremenljivk glede na spremembo dolga. Opazimo, da ima rast dolga lahko pozitiven vpliv na spremembo BDP (graf desno zgoraj) in ne nujno negativnega, kot bi to pričakovali, rast BDP pa ima očiten negativen vpliv na rast dolga, kar je razvidno v grafu levo spodaj.

 

Grafi prikazujejo odziv dolga in BDP ob spremembi dolga, ter odziv dolga in BDP glede na spremembo BDPVir: voxeu.com

 

Nizka gospodarska rast oz. recesija je tista, ki povzroča višanje zadolženosti razvitih držav in ne obratno. Kljub temu pa to ne pomeni, da moramo našim politikom pustiti proste roke pri dodatnem zadolževanju. 

 

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu. Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna, tako kot seveda višino proračunskega primanjkljaja. Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
10
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,912
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,155
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,074
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,591
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,778
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,278
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,209
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 850
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,293
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,532