Komentar

Dolžniška kriza nastane, ko je prevelik delež proračuna namenjen za odplačevanje dolga

Nove raziskave so ovrgle zelo odmevno in popularno teorijo Reinhartove in Rogoffa, ki pravi, da visoka zadolženost niža gospodarsko rast.

01.05.2014 17:32
Piše: Luka Gubo

Na sliki: Ken Rogoff in Carmen Reinhart, avtorja odmevne raziskave This time is different ali Tokrat je drugače. Vir: consortiumnews.com

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu.

 

Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna.

 

Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

Avtorja raziskave, objavljene v marčevski izdaji Economics Letters, sta z uporabo ekonometričnih metod pokazala, da rast dolga nima vpliva na prihodnje gibanje bruto domačega proizvoda, sprememba BDP pa ima velik vpliv na spremembo dolga.

 

Matthijs Lof in Tuomas Malinen sta se poglobila v dinamiko zadolževanja 20 razvitih držav znotraj organizacije OECD v zadnjih 55 letih. Zanimalo ju je, kaj vpliva na kaj - ali je visoka zadolženost kriva za nižjo gospodarsko rast ali je mogoče nizka gospodarska rast kriva za prezadolženost.

 

Da bi preverila to vzročno odvisnost, sta uporabila ekonometrično metodo vektorske avtoregresije (VAR), ki obe spremenljivki (dolg glede na BDP in rast BDP) upošteva kot endogeni (nobena ni vzeta kot dana, obe se lahko spreminjata in modelirata). Ker VAR upošteva tudi časovno komponento, je takšen model dinamičen in omogoča analizo “impulse-response” s katero lahko ocenimo kakšen vpliv ima sprememba ene spremenljivke na drugo skozi čas.

 

Ob končanih regresijah sta ugotovila, da rast zadolženosti nima očitnega negativnega vpliva na BDP (vpliv je celo malce pozitiven, ampak interval zaupanja je preširok, da bi lahko govorili o statistični značilnosti). To je v nasprotju z ugotovitvami raziskave Reinhartove in Rogoffa, ki trdita, da višja zadolženost pomeni manjšo gospodarsko rast v prihodnosti, celotno trditev pa podpreta s podatki o korelaciji med dvema spremenljivkama. Lof in Malinen iz te korelacije poiščeta kavzalnost, ki pa je v drugi smeri - sprememba BDP ima velik vpliv na zadolženost.

 

Na spodnjem grafu vidimo funkcijo “cumulative impulse-response”, ki izhaja iz ekonometričnega modela VAR. Graf prikazuje reakcijo spremenljivk ob spremembi določene spremenljivke. V zgornjem delu grafa je prikazan odziv spremenljivk glede na spremembo dolga. Opazimo, da ima rast dolga lahko pozitiven vpliv na spremembo BDP (graf desno zgoraj) in ne nujno negativnega, kot bi to pričakovali, rast BDP pa ima očiten negativen vpliv na rast dolga, kar je razvidno v grafu levo spodaj.

 

Grafi prikazujejo odziv dolga in BDP ob spremembi dolga, ter odziv dolga in BDP glede na spremembo BDPVir: voxeu.com

 

Nizka gospodarska rast oz. recesija je tista, ki povzroča višanje zadolženosti razvitih držav in ne obratno. Kljub temu pa to ne pomeni, da moramo našim politikom pustiti proste roke pri dodatnem zadolževanju. 

 

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu. Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna, tako kot seveda višino proračunskega primanjkljaja. Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
3
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,320
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,268
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,903
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,258
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 857
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,022