Komentar

Dolžniška kriza nastane, ko je prevelik delež proračuna namenjen za odplačevanje dolga

Nove raziskave so ovrgle zelo odmevno in popularno teorijo Reinhartove in Rogoffa, ki pravi, da visoka zadolženost niža gospodarsko rast.

01.05.2014 17:32
Piše: Luka Gubo

Na sliki: Ken Rogoff in Carmen Reinhart, avtorja odmevne raziskave This time is different ali Tokrat je drugače. Vir: consortiumnews.com

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu.

 

Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna.

 

Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

Avtorja raziskave, objavljene v marčevski izdaji Economics Letters, sta z uporabo ekonometričnih metod pokazala, da rast dolga nima vpliva na prihodnje gibanje bruto domačega proizvoda, sprememba BDP pa ima velik vpliv na spremembo dolga.

 

Matthijs Lof in Tuomas Malinen sta se poglobila v dinamiko zadolževanja 20 razvitih držav znotraj organizacije OECD v zadnjih 55 letih. Zanimalo ju je, kaj vpliva na kaj - ali je visoka zadolženost kriva za nižjo gospodarsko rast ali je mogoče nizka gospodarska rast kriva za prezadolženost.

 

Da bi preverila to vzročno odvisnost, sta uporabila ekonometrično metodo vektorske avtoregresije (VAR), ki obe spremenljivki (dolg glede na BDP in rast BDP) upošteva kot endogeni (nobena ni vzeta kot dana, obe se lahko spreminjata in modelirata). Ker VAR upošteva tudi časovno komponento, je takšen model dinamičen in omogoča analizo “impulse-response” s katero lahko ocenimo kakšen vpliv ima sprememba ene spremenljivke na drugo skozi čas.

 

Ob končanih regresijah sta ugotovila, da rast zadolženosti nima očitnega negativnega vpliva na BDP (vpliv je celo malce pozitiven, ampak interval zaupanja je preširok, da bi lahko govorili o statistični značilnosti). To je v nasprotju z ugotovitvami raziskave Reinhartove in Rogoffa, ki trdita, da višja zadolženost pomeni manjšo gospodarsko rast v prihodnosti, celotno trditev pa podpreta s podatki o korelaciji med dvema spremenljivkama. Lof in Malinen iz te korelacije poiščeta kavzalnost, ki pa je v drugi smeri - sprememba BDP ima velik vpliv na zadolženost.

 

Na spodnjem grafu vidimo funkcijo “cumulative impulse-response”, ki izhaja iz ekonometričnega modela VAR. Graf prikazuje reakcijo spremenljivk ob spremembi določene spremenljivke. V zgornjem delu grafa je prikazan odziv spremenljivk glede na spremembo dolga. Opazimo, da ima rast dolga lahko pozitiven vpliv na spremembo BDP (graf desno zgoraj) in ne nujno negativnega, kot bi to pričakovali, rast BDP pa ima očiten negativen vpliv na rast dolga, kar je razvidno v grafu levo spodaj.

 

Grafi prikazujejo odziv dolga in BDP ob spremembi dolga, ter odziv dolga in BDP glede na spremembo BDPVir: voxeu.com

 

Nizka gospodarska rast oz. recesija je tista, ki povzroča višanje zadolženosti razvitih držav in ne obratno. Kljub temu pa to ne pomeni, da moramo našim politikom pustiti proste roke pri dodatnem zadolževanju. 

 

Dolžniška kriza javnih financ se zgodi, ko država iz svojega proračuna daje prevelik delež za odplačevanje starega dolga in se hkrati ne more na novo zadolževati na trgu. Prvi del je povezan z višino obstoječega dolga, obrestno mero po kateri si je država izposojala v preteklosti, gospodarsko aktivnostjo in tudi višino državnega proračuna, tako kot seveda višino proračunskega primanjkljaja. Drugi del je odvisen od stanja na trgu in od tega, kaj si investitorji mislijo o državi - ali bo sposobna odplačevati dolgove, ali so politična tveganja, kakšna je gospodarska rast in podobno.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.494
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.918
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.509
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.260
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.597
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.583
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.344
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.556
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.391
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.021