Komentar

Hrvaška je že v osami. Tega ne ve ali pa si noče priznati. Oboje je slabo.

Hrvaška se je z enostranskim umikom iz arbitraže ujela v lastne zanke, kajti arbitražni sporazum je de facto tudi pristopna pogodba, s katero si je južna soseda pod patronatom Evropske komisije končno odprla vrata v Evropsko unijo, opozarja Zijad Bećirović, naš novi komentator in direktor uglednega Inšituta za balkanske in bližnjevzhodne študije s sedežem v Ljubljani.

06.08.2015 23:36
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   hrvaška   arbitraža   haag   zoran milanović   hdz

Ko pozorno preberemo arbitražni sporazum, se le 1-8, torej prvih osem členov nanaša na arbitražo, ostali členi pa se nanašajo na vstop Hrvaške v EU, tako da je to dejansko sporazum o vstopu Hrvaške v EU. Kaj pomeni odstop od tega sporazuma, ali je lahko to tudi odstop iz članstva v EU? Morda že kar avtomatičen?

Zapleti s hrvaške strani v zvezi arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško — in s tem posledično z Arbitražnim sodiščem v Haagu — imajo svojo zgodovino v zadnjih nekaj desetletjih. Hrvaške  težave s Haagom namreč izvirajo že od same ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), namenjenega procesuiranju vojnih zločinov, storjenih na območju nekdanje skupne države. Čeprav je sprejela ustavni zakon za sodelovanje s Haaškim sodiščem, se je Hrvaška vrsto let izogibala sodelovanju. Vrhunec je bil, ko Haagu celo ni hotela izročiti hrvaških generalov, osumljenih vojnih zločinov. To je lahko delala in na takšen način pridobivala določene koristi od tovrstnih obstrukcij zaradi nesankcioniranja Varnostnega sveta OZN, ki ni uporabil svojih mehanizmov za neposredno kaznovanje oziroma discipliniranje. Pri arbitražnem sporazumu je bila "boter" EU, ki lahko izkoristi številne možnosti in priložnosti, da se arbitraža nadaljuje in dokonča.

 

Druga hrvaška težava s Haaškim sodiščem izhaja iz tožbe zoper Srbijo za domnevno storjeni genocid na Hrvaškem, na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), in kasneje iz nasprotne tožbe Srbije zoper Hrvaško na istem sodišču po istem vprašanju za domnevno storjeni genocid nad hrvaškimi Srbi, ki se posebej nanaša na vojaško-policijsko operacijo "Nevihta" (Oluja), izvedene pred natanko 20 leti, tj. na začetku avgusta 1995, v kateri je po ocenah ubitih več kot 2.200 in pregnanih s svojih domov več kot 220.000 hrvaških Srbov, predvsem z območja t.i. Kninske krajine.

 

 

Boleča izkušnja osame

 

Hrvaška je že od začetka nasprotovala sodelovanju z ICTY,  čeprav je kasneje s sodiščem tesno sodelovala; na koncu je najbolj znane hrvaške generale (Gotovina, Markač) njihovo državno vodstvo izročilo Haagu prav v času vladavine HDZ, dotlej zakletih zagovornikov hrvaških nacionalnih interesov. Skratka, Hrvaška je spreminjala stališča in kasneje pokazala kooperativnost v sodelovanju z ICTY. Kar je razumljivo, kajti prav zaradi Haaga in Tuđmanovega režima je bila država do prihoda Stjepana Mesića za predsednika Republike Hrvaške leta 2000 v osami, pravzaprav v de facto mednarodni izolaciji. Kar dokazuje tudi dejstvo, da se Tuđmanovega pogreba ni udeležil nihče od svetovnih voditeljev.

 

Če torej kdo dobro ve, kaj sta osama in mednarodna izolacija, potem je to zagotovo Hrvaška. Zdaj se spet poskuša pritiskati na ICTY v zvezi s prihajajočo razsodbo v zadevi Jadranko Prlić in ostali (hrvaško vodstvo t.i. paradržave HR Herceg-Bosna), ki bo po vsem sodeč obremenilna za Hrvaško zaradi njene vloge v vojni v Bosni in Hercegovini (1992-1995). Hrvaška ima bogate izkušnje glede plasiranja in servisiranja različnih informacij glede razsodb Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu (ICTY) kot tudi glede razsodbe na Meddržavnem sodišču v Haagu v sporu med Hrvaško in Srbijo v začetku tega leta. V slednjem so že mesec dni pred razglasitvijo sodbe srbski mediji javnosti poročali, kakšna bo — in na koncu se je ta plasirana informacija glede sodbe pokazala kot zelo natančna. 

 

Hrvaške izkušnje v primerjavi s slovenskimi glede izvajanja pritiskov, špekulacij in manipulacij so bistveno bogatejše . Zato tudi ni bilo presenečenje, da je Hrvaška zaradi prihajajoče razsodbe Arbitražnega sodišča iz Haaga poskušala pripraviti hrvaško javnost plasiranimi informacijami. Plasiranje takšnih (pol)informacij je oblika pritiska, s katerim se poskuša vplivati na Arbitražno sodišče, da odloči drugače, kot se omenja v objavljenih informacijah glede prihodnje razsodbe. Ko so torej v Zagrebu ocenili, da ta načrt ne bo uspel, so se odločili za odstop iz arbitražnega postopka. K tej odločitvi so dodatno prispevale prihajajoče jesenske parlamentarne volitve. Zaradi tega smo priče potezam hrvaškega premierja in voditelja SDP Zorana Milanovića kot klasičnega desničarja na kvazi socialdemokratski način. Temu je še dodatno prispevalo njegovo organiziranje vojaške parade v čast 20. obletnice vojaško-policijske operacije "Nevihta", ki je razkazovala vso hrvaško vojaško moč, čeprav je država na robu bankrota.

 

Zanimivo je, da največja vojaška sila na svetu, tj. ZDA ne organizira vojaških parad, Hrvaška in njej podobne države pa jih. Močnim se pač ni treba dokazovati.

 

 

Arbitraža = pristopna pogodba

 

Resnica je, da na Meddržavnem sodišču v Haagu in na arbitražnih sodiščih ni strogih pravil glede izdajanja informacij in zaradi tega se dogaja plasiranje različnih domnevnih informacij o prihodnjih sodbah in v zvezi s tem številne špekulacije. 

 

Ko pozorno preberemo arbitražni sporazum, se le prvih osem členov nanaša na arbitražo, ostali členi pa na vstop Hrvaške v EU, tako da je to dejansko sporazum o vstopu Hrvaške v EU. Kaj pomeni odstop od tega sporazuma, ali je lahko to tudi odstop iz članstva v EU? Morda že kar avtomatičen?

 

Premier Milanović ima tudi druge težave. Poleg nekomuniciranja s predsednico Kolindo Grabar Kitarović ima številne, ne le komunikacijske težave v lastni stranki. Z nekaterimi pomembnimi člani sploh ne komunicira, druge je vrgel iz stranke. Hrvaške jesenske volitve še vedno niso odločene in zaradi tega Milanović starta na desničarstvo, populizem in želi vstopiti tudi na desni politični pol. Dejansko gre za krizo identitete vodilne hrvaške vladne stranke. Kaj je dejansko danes hrvaški SDP? To je stranka, ki jo je Milanović precej privatiziral, ki jo nenehno uničuje in ki tava v puščavi, torej išče sama sebe – identiteto.

 

Podobne težave ima Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), ki je svojo politiko začela kot hrvaško nacionalno gibanje za samostojno in neodvisno Hrvaško, zoperstavljeno komunizmu in Srbom. Komunizma ni več, Srbi niso uporniki, zato tudi ta stranka išče svojo novo identiteto. Novo pozicijo je našla v mešanici klerikalizma in z že omenjenimi programskimi usmeritvami.

 

Zaradi tega se na Hrvaškem upravičeno opozarja na nevarnost povezave med ostanki vojske, klerikov in mafije po vzoru latinskoameriških držav. Če se Hrvaška ne bo pravočasno odzvala na ta izziv, bo država pahnjena v še hujšo krizo. Hrvaška je na resni preizkušnji.

 

 

Nevarnost nove izolacije

 

Arbitražni sporazum oziroma arbitraža bo potekala, čeprav je arbiter Ronny Abraham odstopil. To ni nič nenavadnega, ker je hkrati predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in glede na to, da je ena od stran (Hrvaška) v arbitražnem sporazumu napovedala, da se bo obrnila na ICJ, je to bilo logično dejanje. Bolj pomembno je dejstvo, da za arbitražnim sporazumom stoji EU in močne države, ker v njem vidijo model reševanja meddržavnih sporov v celotni regiji. Prav teh sporov s svojimi sosedi ima daleč največ Hrvaška in zaradi tega ne bodo dovolili, da ta država vsiljuje svoje rešitve in pravila vedenja v mednarodno pravno ureditev. Kakšen je trenutni mednarodni položaj Hrvaške, je najbolj pokazala vojaška parada v Zagrebu s skromno mednarodno udeležbo, posebej pa odsotnost najvišjih mednarodnih voditeljev in predstavnikov držav. Hrvaška je že v osami, samo tega ne ve ali pa noče priznati. Eno je slabše od drugega.

 

Več kot očitno je, da želijo v Sloveniji nekatere politične sile dogajanje v zvezi z arbitražo in s Hrvaško preleviti v predčasne volitve. Celo nekateri slovenski (mednarodni) pravniki bolj poudarjajo padec vlade in predčasne volitve, kot pa se dejansko ukvarjajo z vsebino arbitraže, čeprav je sedanja vlada arbitražo zgolj podedovala.

 

Hrvaška je v zadnja slaba tri desetletja toliko energije porabila s konfrontacijo s Srbijo, da je na koncu sama začela uporabljati isto matrico, kot jo Beograd uporablja desetletja. Gre za to, da ima v kritičnih trenutkih uradni Beograd za seboj Srbsko akademijo znanosti in umetnosti (SANU) in Srbsko pravoslavno cerkev (SPC). Uradni Zagreb pa ima po isti srbski matrici za sabo Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti (HAZU) in Rimskokatoliško cerkev (RKC), ki je dejansko vključena v dogajanja okrog arbitraže. Zgodovina se ponavlja in ni (je) učiteljica življenja.

 

 

Hrvaška bo spet srečala Abrahama

 

Potrebno je razumeti pozicijo Ronnya Abrahama, da se kot predsednik Meddržavnega sodišča (ICJ) ne sme glede na pozicijo predsednika dodatno zapletati v arbitražo, ker je ena od (nekdanjih) strank v arbitražnem postopku napovedala, da se bo obrnila na ICJ. Verjetno je do njegovega odstopa prišlo po posvetovanju s slovensko stranjo. Če v prihodnje pride do tega, da se ena od stran v arbitraži obrne na ICJ, ni razlogov za njegovo izločitev iz postopka. Kot primer naj omenim nizozemskega sodnika, ime mu je Alphons Orie, ki je bil odvetnik obtoženca za vojne zločine Srba Duška Tadića na ICTY, kasneje je bil predsednik sodnega senata v zadevi Jovica Stanišić in Frenki Simatović, in trenutno je predsednik senata v sojenju Ratku Mladiću.

 

ICTY je ugotovil, da ni konflikta interesov zaradi tega, ker je prej bil odvetnik v primeru Duško Tadić. Tako da če kdo misli, da je na takšen način izločil iz reševanja vprašanj med Slovenijo in Hrvaško Ronnya Abrahama, se je grdo uštel. Očitno bodo Hrvati spet srečali Abrahama, in sicer ponovno na ICJ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.928
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.894
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.282
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.214
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904