Komentar

Hrvaška je že v osami. Tega ne ve ali pa si noče priznati. Oboje je slabo.

Hrvaška se je z enostranskim umikom iz arbitraže ujela v lastne zanke, kajti arbitražni sporazum je de facto tudi pristopna pogodba, s katero si je južna soseda pod patronatom Evropske komisije končno odprla vrata v Evropsko unijo, opozarja Zijad Bećirović, naš novi komentator in direktor uglednega Inšituta za balkanske in bližnjevzhodne študije s sedežem v Ljubljani.

06.08.2015 23:36
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   hrvaška   arbitraža   haag   zoran milanović   hdz

Ko pozorno preberemo arbitražni sporazum, se le 1-8, torej prvih osem členov nanaša na arbitražo, ostali členi pa se nanašajo na vstop Hrvaške v EU, tako da je to dejansko sporazum o vstopu Hrvaške v EU. Kaj pomeni odstop od tega sporazuma, ali je lahko to tudi odstop iz članstva v EU? Morda že kar avtomatičen?

Zapleti s hrvaške strani v zvezi arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško — in s tem posledično z Arbitražnim sodiščem v Haagu — imajo svojo zgodovino v zadnjih nekaj desetletjih. Hrvaške  težave s Haagom namreč izvirajo že od same ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), namenjenega procesuiranju vojnih zločinov, storjenih na območju nekdanje skupne države. Čeprav je sprejela ustavni zakon za sodelovanje s Haaškim sodiščem, se je Hrvaška vrsto let izogibala sodelovanju. Vrhunec je bil, ko Haagu celo ni hotela izročiti hrvaških generalov, osumljenih vojnih zločinov. To je lahko delala in na takšen način pridobivala določene koristi od tovrstnih obstrukcij zaradi nesankcioniranja Varnostnega sveta OZN, ki ni uporabil svojih mehanizmov za neposredno kaznovanje oziroma discipliniranje. Pri arbitražnem sporazumu je bila "boter" EU, ki lahko izkoristi številne možnosti in priložnosti, da se arbitraža nadaljuje in dokonča.

 

Druga hrvaška težava s Haaškim sodiščem izhaja iz tožbe zoper Srbijo za domnevno storjeni genocid na Hrvaškem, na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), in kasneje iz nasprotne tožbe Srbije zoper Hrvaško na istem sodišču po istem vprašanju za domnevno storjeni genocid nad hrvaškimi Srbi, ki se posebej nanaša na vojaško-policijsko operacijo "Nevihta" (Oluja), izvedene pred natanko 20 leti, tj. na začetku avgusta 1995, v kateri je po ocenah ubitih več kot 2.200 in pregnanih s svojih domov več kot 220.000 hrvaških Srbov, predvsem z območja t.i. Kninske krajine.

 

 

Boleča izkušnja osame

 

Hrvaška je že od začetka nasprotovala sodelovanju z ICTY,  čeprav je kasneje s sodiščem tesno sodelovala; na koncu je najbolj znane hrvaške generale (Gotovina, Markač) njihovo državno vodstvo izročilo Haagu prav v času vladavine HDZ, dotlej zakletih zagovornikov hrvaških nacionalnih interesov. Skratka, Hrvaška je spreminjala stališča in kasneje pokazala kooperativnost v sodelovanju z ICTY. Kar je razumljivo, kajti prav zaradi Haaga in Tuđmanovega režima je bila država do prihoda Stjepana Mesića za predsednika Republike Hrvaške leta 2000 v osami, pravzaprav v de facto mednarodni izolaciji. Kar dokazuje tudi dejstvo, da se Tuđmanovega pogreba ni udeležil nihče od svetovnih voditeljev.

 

Če torej kdo dobro ve, kaj sta osama in mednarodna izolacija, potem je to zagotovo Hrvaška. Zdaj se spet poskuša pritiskati na ICTY v zvezi s prihajajočo razsodbo v zadevi Jadranko Prlić in ostali (hrvaško vodstvo t.i. paradržave HR Herceg-Bosna), ki bo po vsem sodeč obremenilna za Hrvaško zaradi njene vloge v vojni v Bosni in Hercegovini (1992-1995). Hrvaška ima bogate izkušnje glede plasiranja in servisiranja različnih informacij glede razsodb Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu (ICTY) kot tudi glede razsodbe na Meddržavnem sodišču v Haagu v sporu med Hrvaško in Srbijo v začetku tega leta. V slednjem so že mesec dni pred razglasitvijo sodbe srbski mediji javnosti poročali, kakšna bo — in na koncu se je ta plasirana informacija glede sodbe pokazala kot zelo natančna. 

 

Hrvaške izkušnje v primerjavi s slovenskimi glede izvajanja pritiskov, špekulacij in manipulacij so bistveno bogatejše . Zato tudi ni bilo presenečenje, da je Hrvaška zaradi prihajajoče razsodbe Arbitražnega sodišča iz Haaga poskušala pripraviti hrvaško javnost plasiranimi informacijami. Plasiranje takšnih (pol)informacij je oblika pritiska, s katerim se poskuša vplivati na Arbitražno sodišče, da odloči drugače, kot se omenja v objavljenih informacijah glede prihodnje razsodbe. Ko so torej v Zagrebu ocenili, da ta načrt ne bo uspel, so se odločili za odstop iz arbitražnega postopka. K tej odločitvi so dodatno prispevale prihajajoče jesenske parlamentarne volitve. Zaradi tega smo priče potezam hrvaškega premierja in voditelja SDP Zorana Milanovića kot klasičnega desničarja na kvazi socialdemokratski način. Temu je še dodatno prispevalo njegovo organiziranje vojaške parade v čast 20. obletnice vojaško-policijske operacije "Nevihta", ki je razkazovala vso hrvaško vojaško moč, čeprav je država na robu bankrota.

 

Zanimivo je, da največja vojaška sila na svetu, tj. ZDA ne organizira vojaških parad, Hrvaška in njej podobne države pa jih. Močnim se pač ni treba dokazovati.

 

 

Arbitraža = pristopna pogodba

 

Resnica je, da na Meddržavnem sodišču v Haagu in na arbitražnih sodiščih ni strogih pravil glede izdajanja informacij in zaradi tega se dogaja plasiranje različnih domnevnih informacij o prihodnjih sodbah in v zvezi s tem številne špekulacije. 

 

Ko pozorno preberemo arbitražni sporazum, se le prvih osem členov nanaša na arbitražo, ostali členi pa na vstop Hrvaške v EU, tako da je to dejansko sporazum o vstopu Hrvaške v EU. Kaj pomeni odstop od tega sporazuma, ali je lahko to tudi odstop iz članstva v EU? Morda že kar avtomatičen?

 

Premier Milanović ima tudi druge težave. Poleg nekomuniciranja s predsednico Kolindo Grabar Kitarović ima številne, ne le komunikacijske težave v lastni stranki. Z nekaterimi pomembnimi člani sploh ne komunicira, druge je vrgel iz stranke. Hrvaške jesenske volitve še vedno niso odločene in zaradi tega Milanović starta na desničarstvo, populizem in želi vstopiti tudi na desni politični pol. Dejansko gre za krizo identitete vodilne hrvaške vladne stranke. Kaj je dejansko danes hrvaški SDP? To je stranka, ki jo je Milanović precej privatiziral, ki jo nenehno uničuje in ki tava v puščavi, torej išče sama sebe – identiteto.

 

Podobne težave ima Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), ki je svojo politiko začela kot hrvaško nacionalno gibanje za samostojno in neodvisno Hrvaško, zoperstavljeno komunizmu in Srbom. Komunizma ni več, Srbi niso uporniki, zato tudi ta stranka išče svojo novo identiteto. Novo pozicijo je našla v mešanici klerikalizma in z že omenjenimi programskimi usmeritvami.

 

Zaradi tega se na Hrvaškem upravičeno opozarja na nevarnost povezave med ostanki vojske, klerikov in mafije po vzoru latinskoameriških držav. Če se Hrvaška ne bo pravočasno odzvala na ta izziv, bo država pahnjena v še hujšo krizo. Hrvaška je na resni preizkušnji.

 

 

Nevarnost nove izolacije

 

Arbitražni sporazum oziroma arbitraža bo potekala, čeprav je arbiter Ronny Abraham odstopil. To ni nič nenavadnega, ker je hkrati predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in glede na to, da je ena od stran (Hrvaška) v arbitražnem sporazumu napovedala, da se bo obrnila na ICJ, je to bilo logično dejanje. Bolj pomembno je dejstvo, da za arbitražnim sporazumom stoji EU in močne države, ker v njem vidijo model reševanja meddržavnih sporov v celotni regiji. Prav teh sporov s svojimi sosedi ima daleč največ Hrvaška in zaradi tega ne bodo dovolili, da ta država vsiljuje svoje rešitve in pravila vedenja v mednarodno pravno ureditev. Kakšen je trenutni mednarodni položaj Hrvaške, je najbolj pokazala vojaška parada v Zagrebu s skromno mednarodno udeležbo, posebej pa odsotnost najvišjih mednarodnih voditeljev in predstavnikov držav. Hrvaška je že v osami, samo tega ne ve ali pa noče priznati. Eno je slabše od drugega.

 

Več kot očitno je, da želijo v Sloveniji nekatere politične sile dogajanje v zvezi z arbitražo in s Hrvaško preleviti v predčasne volitve. Celo nekateri slovenski (mednarodni) pravniki bolj poudarjajo padec vlade in predčasne volitve, kot pa se dejansko ukvarjajo z vsebino arbitraže, čeprav je sedanja vlada arbitražo zgolj podedovala.

 

Hrvaška je v zadnja slaba tri desetletja toliko energije porabila s konfrontacijo s Srbijo, da je na koncu sama začela uporabljati isto matrico, kot jo Beograd uporablja desetletja. Gre za to, da ima v kritičnih trenutkih uradni Beograd za seboj Srbsko akademijo znanosti in umetnosti (SANU) in Srbsko pravoslavno cerkev (SPC). Uradni Zagreb pa ima po isti srbski matrici za sabo Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti (HAZU) in Rimskokatoliško cerkev (RKC), ki je dejansko vključena v dogajanja okrog arbitraže. Zgodovina se ponavlja in ni (je) učiteljica življenja.

 

 

Hrvaška bo spet srečala Abrahama

 

Potrebno je razumeti pozicijo Ronnya Abrahama, da se kot predsednik Meddržavnega sodišča (ICJ) ne sme glede na pozicijo predsednika dodatno zapletati v arbitražo, ker je ena od (nekdanjih) strank v arbitražnem postopku napovedala, da se bo obrnila na ICJ. Verjetno je do njegovega odstopa prišlo po posvetovanju s slovensko stranjo. Če v prihodnje pride do tega, da se ena od stran v arbitraži obrne na ICJ, ni razlogov za njegovo izločitev iz postopka. Kot primer naj omenim nizozemskega sodnika, ime mu je Alphons Orie, ki je bil odvetnik obtoženca za vojne zločine Srba Duška Tadića na ICTY, kasneje je bil predsednik sodnega senata v zadevi Jovica Stanišić in Frenki Simatović, in trenutno je predsednik senata v sojenju Ratku Mladiću.

 

ICTY je ugotovil, da ni konflikta interesov zaradi tega, ker je prej bil odvetnik v primeru Duško Tadić. Tako da če kdo misli, da je na takšen način izločil iz reševanja vprašanj med Slovenijo in Hrvaško Ronnya Abrahama, se je grdo uštel. Očitno bodo Hrvati spet srečali Abrahama, in sicer ponovno na ICJ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514