Morda sta v carinskih zadevah do nedavnega za sklepčnost odločb glede območja pristojnosti Hrvaške in Evropske unije v Jadranskem morju zadostovala obstoj Arbitražnega sporazuma skupaj s spremljajočimi akti k pogodbi o pristopu Hrvaške k Evropski uniji, vendar je prišlo glede tega do nove ovire.

Kratka zgodovina arbitraže

Pred pristopom k Evropski uniji je Hrvaška, v okviru svojih pristojnosti samostojne države, uveljavila Arbitražni sporazum med slovensko in hrvaško vlado, ki velja od 29. novembra 2010 in je mednarodno registriran po pravilih Organizacije združenih narodov. S sporazumom je vzpostavila pravila za razsodbo o sporni meji med državama na kopnem in morju preko arbitražnega sodišča. V povezavi z Evropsko unijo je izrecno uveljavljena določba 9. člena sporazuma, po kateri Slovenija umakne pridržke k odprtju in zaprtju pogajalskih poglavij o pristopu k Evropski uniji, ki so povezani s sporom.

Nato je Hrvaška uveljavila še pogodbo o pristopu k Evropski uniji s 1. julijem 2013. S pogodbo je postala država članica temeljih pogodb Evropske unije, na unijo pa prenesla določene pristojnosti. Takšno preneseno področje pristojnosti je carinska unija, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije. Carinsko območje Evropske unije obsega teritorialne vode, notranje morske vode in zračni prostor držav članic ter ozemlja držav članic ter nekatera druga ozemlja, razen tistih, ki niso del carinskega območja Evropske unije. Ozemlje Republike Hrvaške je obseženo v carinsko območje Evropske unije na podlagi točke 15.A Priloge Uredbe Sveta (EU) št. 517/2013, sprejete na podlagi 50. člena akta o pogojih pristopa Hrvaške in prilagoditvah temeljnih pogodb Evropske unije. Ta akt je sestavni del pogodbe o pristopu Hrvaške k Evropski uniji.

Sporno carinsko območje na Jadranu

Potem pa je hrvaški sabor s sklepom z dne 29. julija 2015 obvezal hrvaško vlado k postopku za prekinitev Arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Vlada je z odločbo z dne 30. julija 2015 uvedla postopek prekinitve sporazuma in zadolžila hrvaško zunanje ministrstvo, da v imenu vlade uveljavi diplomatsko noto slovenski vladi, s tem da od datuma te note Hrvaška preneha uporabljati navedeni sporazum. Istega dne je hrvaško zunanje ministrstvo noto odposlalo slovenski vladi. S slednjim je nastopila ovira dosedanjim podlagam za sklepanje o carinskem območju Evropske unije v zvezi z območjem Hrvaške

Toda pristojnost za sporna carinska vprašanja danes ni več na Hrvaškem, temveč je zanje pristojna izključno Evropska unija. V okviru unije pa je podana nadaljnja pristojnost Sodišča Evropske unije. To sodišče je namreč pristojno za upoštevanje prava Evropske unije pri razlagi in uporabi temeljnih pogodb unije. To sodišče je, po hrvaškem prenehanju uporabe arbitražnega sporazuma, pristojno za odločanje o spornem carinskem območju države članice.

Meja med republikami na morju v času SFRJ

Nadalje pa prenehanje izvajanja mednarodno registriranega arbitražnega sporazuma na eni pogodbeni strani še ne pomeni prenehanja veljavnosti sporazuma. Zato je treba opozoriti na določbo 5. člena sporazuma, ki določa pravilo reševanja spora po datumu 25. junij 1991. Tedaj je sporno mejo predstavljala državna meja Slovenije med Slovenijo in Hrvaško v okviru bivše Jugoslavije.

V Jugoslaviji pa sta bili za odločanje o spornih carinskih vprašanjih na morju posebej pomembni dve pravili. Prvo, da drugače kot meja na kopnem, meja na morju med republikami v okviru nekdanje Jugoslavije sploh ni bila določena. Morje, ki se je raztezalo od južne meje z Albanijo do severne meje z Italijo, je bilo pod jurisdikcijo federacije in ne republik. In drugo, da je bilo tudi področje jugoslovanske carinske unije v pristojnosti federacije in ne republik.