Zakaj ravno Geržina, se boste vprašali. Iz več razlogov, ki jih bomo tudi pojasnili. Še prej pa nekaj neprijetnih detajlov, povezanih z aktualnimi dogodki na Mladiki, kjer si predvsem generalni direktor Stanislav Vidovič prizadeva ustvariti vtis, da imajo vse pod nadzorom in da ničesar ne pometajo pod preprogo.

Po seriji škandaloznih razkritij o obnašanju nekaterih veleposlanikov v zadnjih letih, med katerimi bi lahko našli tudi kazniva dejanja, kot jih denimo opredeljuje 257. člen kazenskega zakonika (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic) in glede katerih ne bi smelo biti nobenega dvoma, da jim sledi takojšnja odpoved delovnega razmerja, se namreč poskuša narediti medijski spin, češ kako načelni in pošteni so v vodstvu zunanjega ministrstva, da za razliko od drugih institucij državne uprave "čistijo" tudi med svojimi.

Poročilo o internem nadzoru

Obenem se že sprožajo nasprotne interpretacije glede resnosti ugotovoljenih kršitev, češ da vseeno ne gre za tako drastične primere, ki bi zahtevali odpoklic, odpoved delovnega razmerja ali celo kazensko ovadbo. Pri zdaj že nekdanji veleposlanici v Parizu Veroniki Stabej je bil denimo argument, s katerim je Mladika branila svojo odločitev, da ji zgolj skrajša sicer že podaljšan mandat, utemeljen na povsem nori razlagi - da je namreč niso hoteli odpoklicati takoj, ko se je razvedelo za ugotovitve nadzora, saj je ravno tedaj pripravljala vse potrebno za obisk slovenskega predsednika vlade Mira Cerarja 8. julija letos v Parizu (?!).

A objava poročila o internem nadzoru, ki ima pravni temelj v Pravilniku o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (sprejet je bil 24. januarja 2011 pod ministrovanjem Samuela Žbogarja), čeprav deloma omejena, saj so določeni deli potemnjeni, je takoj sprožila silni gnev slovenske javnosti (dovolj je bilo pogledati spletne forume, kjer se je ljudem mešalo od jeze nad skorumpiranimi, goljufivimi in tatinskimi diplomati, ki da so strašna sramota za državo), se je seveda moral vmešati tudi predsednik republike Borut Pahor, ki formalno podpisuje ukaze o imenovanju (novih) veleposlanikov. Kot velik ljudski tribun in populist je verjetno ugotovil, da mu bo to prineslo politične točke in utrdilo priljubljenost, zato je nemudoma zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju veleposlanikov. Da bi vsaj navzven vse skupaj delovalo bolj koherentno in usklajeno z vlado, je predsednikov kabinet sporočil, da gre za odločitev, ki je usklajena s premierjem Cerarjem in da bo Pahor zgolj počakal na oceno vlade, ali ugotovitve v poročilu o nadzoru veleposlaništev kakor koli vplivajo na aktualni vladni predlog za imenovanje novih veleposlanikov.

Sramota za državo

Ker so med kandidati seveda tudi imena, ki so se neslavno pojavila v poročilu notranjega nadzora na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, je zdaj ključno vprašanje, kako bodo uradno interpretirali njihove "grehe" oziroma ali bodo ugotovljene nepravilnosti, predvsem je šlo za negospodarno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev, kakor koli vplivale na njihovo nadaljnjo kariero. Med diplomati, ki so bili doslej javno izpostavljeni (in sem sodi tudi Aleksander Geržina, kandidat za veleposlanika v Zagrebu), so Peter Reberc (Madrid), Janez Šumrada (Pariz) in njegova naslednica v več pogledih Veronika Stabej, Miran Čupkovič Skender (Tokio), Vidko Filipič (Kazan), Tomaž Trobentar (Priština), Jožef Keček (Beograd, Munchen).

Stanislav Vidovič

V 49 internih nadzorih v zadnjih šestih letih so odkrili vrsto kršitev v približno desetini primerov, kar niti ni tako malo, kljub temu da generalni sekretar zunanjega ministrstva Stanislav Vidovič javnost energično prepričuje, da gre le za ekscesne primere, medtem ko je preostali diplomatski aparat moralno neoporečen. Takšni naj bi bili tudi vsi kandidati za nove veleposlanike, med katerimi, če povzamemo Vidovičeve besede, ni kriminalcev, lopovov ali ljudi, ki bi nezakonito porabljali javni denar ali kršili zakone in predpise (kupovanje blaga brez pogodb, preseganje limitov, sklepanje pogodb, ki niso bile v skladu z lokalno zakonodajo, uporaba službene kartice v zasebne namene, neracionalna uporaba mednarodne ekspresne pošte ipd.). Zgodba zase je obračunavanje goriva po redni ceni, ne pa nižji, ki velja za diplomate. Zdi se, da so imeli nekateri veleposlaniki nasploh precejšnje težave s službenim voznim parkom in kilometrino.

Kandidat za novega veleposlanika v Zagrebu Aleksander Geržina, ki sicer prihaja iz vplivne mariborske familije Geržina, njegov oče je Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija Rusija, človek iz kroga nekdanega predsednika Milana Kučana, podpredsednik upokojenske stranke Desus in eden izmed gonilnih motorjev projekta Ruska kapelica, kamor je letos prišel zabijat klin v (ne)enotnost Evropske unije sam ruski premier Dimitrij Medvedjev, slovenski politični vrh pa mu je pri tem držal štango. Prav Aleksander Geržina, ki je bil nazadnje ambasador na Dunaju in je predviden za enak položaj v trenutno daleč najpomembnejši slovenski sosedi, se je zapletel s povračilom kilometrine, je ugotovil interni nadzor ministrstva, saj jo je v letu in pol nabral za 4500 evrov, kar preračunano v kilometre pomeni natanko 12,000 kilometrov. In to kljub šoferju in službenemu vozilu, so se takoj razburjali Slovenci, občutjivi na privilegije in avtomobile.

Komisija za prave kadre

Toda pri Geržini ne gre toliko za znesek ali predvideno prihodnjo karierno destinacijo, kot za način imenovanja za kandidata in vpletenost še nekaterih drugih visokih uradnikov Mladike pri tem. Naši viri z zunanjega ministrstva so nas namreč diskretno opozorili, naj si pogledamo njihov podzakonski akt, ki ga je novembra lani podpisal Karl Erjavec, gre pa za Navodilo o delu Kadrovske komisije Ministrstva za zunanje zadeve.

Kadrovska komisija je sicer posvetovalni organ ministra, skrbi pa za strokovna mnenja in ocene kandidatov za vodje naših predstavništev v tujini. Še več, ravno ta petčlanska komisija jih tudi predlaga. Njen predsednik je generalni sekratar zunanjega ministrstva, se pravi Stanislav Vidovič, ostali štirje člani pa so:

- generalna direktorica za globalne zadeve in politično multilateralo Sanja Štiglic,

- glavni diplomatski nadzornik Miha Vrhunec,

- predsednik Sindikata slovenskih diplomatov Stanislav Sikošek in

- generalni direktor za bilateralo in evropske zadeve Aleksander Geržina (!).

Zakaj Vidovič brani Geržino

Skoraj ni verjetno, da bi bil Geržina tako nehigieničen in se ne bi izločil iz glasovanja o sebi, vendar takšen dvom v nepristranskost vedno obstaja. Tudi obnašanje generalnega sekretarja ministrstva, ki po medijih vehementno zatrjuje, kako bodo vse transparentno rešili in da nimajo nobene tolerance do kršiteljev predpisov, je precej problematično, saj je očitno glasoval, da se za ambasadorja v Zagrebu predlaga človeka, ki ga je obravnaval interni nadzor ministrstva in pri njem našel določene kršitve. Kako bo zdaj pojasnil svojo odločitev? Najbolj elegentno tako, da se ocena internega poročila, v katerem nastopa tudi Geržina, pač relativizira. S tem se bo izmotal iz pasti, ki si jo je sam nastavil, ko je poudarjal profesionalnost pri kadrovski politiiki, o kateri že vrabci na strehi Mladike čivkajo, da je utemeljena na negativni selekciji...