Intervju

Udba je za nadzor nad intelektualci v zamejstvu angažirala ves svoj skrivni arzenal

Igor Omerza nadaljuje s ciklusom knjig, s katerimi razgalja nedemokratično strukturo nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega režima. V svoji zadnji knjigi "Karla. Udba o Dragi" se je na dobrih sedemsto straneh razpisal o tem, kako natančno je Udba "pokrivala" znamenite študijske dneve slovenskih intelektualcev, imenovane Draga, ki so od leta 1965 dalje potekali le dober streljaj od državne meje med Italijo in SFRJ, vendar na tisti drugi, svobodnejši strani železne zavese.

22.08.2015 21:01
Piše: Martin Lisec
Ključne besede:   igor omerza   draga   intelektualci   udba   boris pahor   opčine

Foto: Rikogroup

Študijski dnevi Draga so bili v času socializma v matici pomembna svobodna tribuna, nekakšen demokratični "svetovni" slovenski parlament (zdomstvo, zamejstvo, matica), katerega ideje, razmišljanja in predlogi so kljub različnim blokadam režima pronicali in vplivali na stanje v matici. Draga je zame pomemben gradnik demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Osebno bi si želel, da bi danes in jutri Draga odprla razpravo o tem, kam naj gre Slovenija, in predvsem naj bi si Slovenci odkrito in argumentirano izmenjali razmišljanja o poskusih restavracije socializma v matični domovini.

V sodelovanju s spletnim magazinom Časnik objavljamo nekaj odlomkov iz pogovora s pisateljem in zgodovinarjem Igorjem Omerzo, ki je nedavno izdal knjigo Karla. Udba o Dragi. Jugoslovanska tajna policija je namreč četrt stoletja skrbno spremljala študijske dneve slovenskih intelektualcev v zamejstvu, ki bodo letos potekali že 50. leto na Opčinah nad Trstom pod imenom Draga. Med leti 1965 in 1990 je Udba poslušala predavanja in pogovore, ki so potekali v okviru Drage, katere tajna šifra je bila Karla.

 

Omerza nadaljuje ciklus knjig, v katerih razgalja nedemokratično strukturo nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega režima. V knjigi Karla. Udba o Dragi se je na dobrih sedemsto straneh razpisal o tem, kako natančno je Udba "pokrivala" ta dogodek, ki je 25 let potekal streljaj od državne meje med Italijo in SFRJ, vendar na tisti drugi, svobodnejši strani železne zavese.

 

Letošnja jubilejna in petdeseta Draga bo potekala med 28. in 30. avgustom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah nad Trstom, 9. septembra ob 17. uri pa bo v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani okrogla miza o fenomenu Draga, na kateri bodo sodelovali kardinal Franc Rode, Tomaž Sosič in Igor Omerza. Dogodek organizirajo SSK, Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in spletni magazin Časnik.

 

In še pojasnilo bralcem: uredništvi Portala PLUS in Časnika sta se dogovorili za redno mesečno izmenjavo vsebin. V tokratnem, uvodnem prispevku povzemamo nekaj poudarkov iz intervjuja z Igorjem Omerzo, ki bo na spletnem magazinu www.casnik.si sicer objavljen v torek, 25. avgusta 2015.

 

 

Skupni imenovalec vaših knjig sta raziskovanje prikritega delovanja Udbe in rekonstruiranje po večini tragičnih zgodb posameznikov, ki se izrisujejo skozi dokumente tajne politične policije nekdanje države. Kako je Udba delovala v primeru Drage?

 

Skupni imenovalec je širši, saj veliko uporabljam tudi partijsko, SZDL-jevsko, pravosodno in tudi medijsko dokumentacijo. Ampak Udba je v mojih knjigah najbolj "obsežno" zastopana. V primeru Drage je odprla akcijo Karla, torej je kodirala ime za nadzor Drage. No, Drago je pokrivala tudi preko različnih obdelav (Lipa, Memorandum, Stranka itd.) in preko spremljanja mnogo predavateljev in udeležencev – Vinka Levstika (Hotelir), Ljuba Sirca (Utopist), Cirila Žebota (Peter), Alojza Rebule (Meščan in Osredkar), Borisa Pahorja (Jambor in Ljubljančan), Viktorja Blažiča (Blaž), Vinka Ošlaka (Anarhist), Franca Jeze (Separatist), Franca Miklavčiča (Privesek) itd.

 

 

Kako je Udba pokrivala Drago v organizacijskem smislu? Ste identificirali kakšnega sodelavca Udbe, ki je pokrival Drago?

 

Uporabljala je skoraj ves arzenal svojega "orožja"; vanj so spadali: sodelavci, prisluškovanja telefonom, mikrofoni v stenah, tajne preiskave, sledenje, snemanje predavanj, tajno fotografiranje ... Identificiral sem nekaj sodelavcev, morda vsi niso bili v direktni zvezi z nadzorom Drage, npr. Hilarij Sosič (Letalec), Bogo Samsa (Samo), Rudolf Trofenik (Trubadur), Jože Bajec (Poglajen), Mirko Kapelj (Brkinc), Franček Kosovel (Srečko ali Srečo) ... V glavi ne držim vseh, jih je pa še nekaj "razmetanih" po obsežni knjigi.

 

 

Se je Udba ukvarjala samo z ljudmi, ki so na Dragi sodelovali kot predavatelji, ali tudi z organizacijo kot tako? Ste zasledili poskuse onemogočanja Drage?

 

Glavni organizatorji so bili tudi predavatelji (Marij Maver, Sergij Pahor, Sašo Martelanc). Oče Drage Jože Peterlin pa je vsako leto – do svoje smrti – imel uvodne nagovore. Seveda je Udba neprestano poskušala predhodno ugotoviti, koga organizatorji želijo povabiti na Drago. Sprva so organizatorji poskušali z režimom v matici doseči kak konsenz in privolitev režima za predavatelje iz matice. Toda ker je šla Draga svojo pot, ji je režim odrekel sodelovanje, in vsakdo, kdor je takrat upal priti predavat iz matice, je tvegal šikaniranje doma. Zato so organizatorji začeli (neuspešno) skrivati imena predavateljev, in ko jih je Udba (vedno) ugotovila, je bila v Sloveniji sprožena akcija preprečitve.

 

Na primer leta 1975 je bil vabljen pomemben tigrovec iz Ljubljane Albert Rejec. K njemu je prišel dr. Janko Jeri (tudi drugače zaupnik Udbe) in ga opozoril, naj ne gre na Drago. V 80. letih pa režim ni bil več sposoben preprečiti predavanj oporečnikov iz matice. Seveda pa Udba ni mogla preprečiti prihodov predavateljev na Drago iz zamejstva in zdomstva in tudi Drage ni mogla v celoti onemogočiti.

 

 

Katere so ključne vsebine, ki jih je v letih delovanja odpirala Draga in na katere je bila Udba še posebej pozorna?

 

Udba je verjetno – tega zaradi obsežnega uničenja njenega arhiva ne morem v celoti dokumentirati – delala obsežne povzetke vseh "Karlinih" predavanj (veliko tega je prvič objavljenega v knjigi) in včasih že čez en teden vodilnim komunistom posredovala pretipkane posnetke nekaterih (celotnih) predavanj (npr. Bučarja, Perka, Blažiča, itd.). Iz tega bi lahko sklepali, da so bili udbovci in njihovi politični šefi zainteresirani za vse teme, ki so se odpirale na Dragah.

 

 

In katere so bile te teme?

 

V svobodnem dialogu med drugače mislečimi udeleženci iz zamejstva, zdomstva in matice se je razpravljalo o pluralizmu, nacionalnem vprašanju, krščanstvu, marksizmu, liberalizmu, medvojnih dogajanjih, povojnih pobojih, spravi, politični emigraciji, zamejstvu, zdomstvu, o razmerah v tlačeni matični domovini, skratka, o pomembnih stvareh, o katerih Slovencem (in drugim državljanom) na ozemlju socialistične Jugoslaviji takrat ni bilo mogoče javno diskutirati (...) 

 

Študijski dnevi Draga so bili v času socializma v matici pomembna svobodna tribuna, nekakšen demokratični "svetovni" slovenski parlament (zdomstvo, zamejstvo, matica), katerega ideje, razmišljanja in predlogi so kljub različnim blokadam režima pronicali in vplivali na stanje v matici. Draga je zame pomemben gradnik demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Osebno bi si želel, da bi danes in jutri Draga odprla razpravo o tem, kam naj gre Slovenija, in predvsem naj bi si Slovenci odkrito in argumentirano izmenjali razmišljanja o poskusih restavracije socializma v matični domovini.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
16
06.05.2022 05:32
Šef ruske diplomacije Sergej Viktorovič Lavrov je eden najvidnejših predstavnikov kremeljskega režima. Že osemnajst let zvesto ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdor je preživel nekaj časa blizu puščave, ve, da so naši zeleni hribi veliko boljši kraj za bivanje
9
07.03.2022 22:51
Ideja predstavlja zgolj odstotek uspeha, funkcionalen prototip deset, končni izdelek za trg 50 odstotkov. Ostalo pa sta prodaja ... Več.
Piše: Ana Jud
"Sodelovati želimo z Golobom, Janšo in novo zeleno stranko Vesna"
17
15.02.2022 21:30
Njen pokojni mož Franci Pavšer je legenda slovenskega športnega novinarstva. Še sedaj slišim njegov glas in si predstavljam ... Več.
Piše: Uredništvo
Zanima me razvoj digitalnih tehnologij s strani civilne javnosti in posameznikov, zanimajo me umetniki, ki tehnologije razvijajo in ne zgolj uporabljajo
8
29.01.2022 22:59
18. decembra 2021 sem se sredi komentarja o razstavi BioMedien v Centru za umetnost in medije (ZKM), Karlsruhe, zavezal, da bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Lahko živiš v najlepšem mestu na svetu, lahko pa imaš tudi najlepše življenje v tem mestu."
4
28.01.2022 23:10
Boštjan Furlan je na političnem prizorišču slovenske prestolnice mlad, čeprav ne neznan obraz. Pred leti je bil eden od trojice, ... Več.
Piše: Uredništvo
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
10
22.11.2021 20:00
Slovenski nepremičninski trg beleži primanjkljaj novozgrajenih enot, povpraševanje presega ponudbo, to pa je ob nizkih obrestnih ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
10
18.11.2021 20:00
Z dolgoletnim sopotnikom slovenske politike smo se pogovarjali o ekologiji, podnebnih spremembah, aktivnem državljanstvu kot ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
8
15.11.2021 20:00
Doktor biotehnologije Aleš Štrancar je izjemen slovenski znanstvenik, inovator in podjetnik, ki bi v času krize, ki jo povzroča ... Več.
Piše: Ana Jud
Robert Golob (GEN-I) in Iztok Seljak (Hidria): Čas, v katerem se nahajamo, je brez dvoma edinstven in brez primere
7
02.11.2021 22:00
Prihodnosti še ni, še ni napisana. Planeta in s tem samega sebe še nismo uničili. Zato imamo še vedno priložnost in možnost, da ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
6
14.07.2021 21:30
Covid-19 nam je vsem dal priliko, da razmislimo o konkretnem, posamičnem, o sebi in vseh, ki sestavljajo naše minute in dneve. ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
9
22.06.2021 22:55
Epidemija covid-19 je najbolj prizadela tiste in tam, kjer smo v Sloveniji že vrsto let pred tem imeli resne težave: na področju ... Več.
Piše: Uredništvo
Sistem razdeljevanja sredstev FIHO, ki temelji na računalniškem programu, je izredno kompleksen, netransparenten in ustvarja tveganja za korupcijo
6
21.03.2021 23:59
S namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Urošem Novakom smo se pogovarjali o ozadjih nedavnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Nevarno je, če zasebne družbe samovoljno omejujejo politični govor kogarkoli mimo zakonov, še posebej izvoljenim politikom"
18
01.02.2021 07:00
Dejan Verčič je profesor na FDV, partner v družbi Herman in partnerji in raziskovalec odnosov z javnostmi, natančneje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Pri davčnih zavezancih je treba razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov."
12
29.09.2020 20:00
Nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, predsednik Nogometne zveze Slovenije in predvsem davčni strokovnjak Ivan ... Več.
Piše: Uredništvo
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
10
25.07.2020 00:30
Da bi bolje spoznali, s čim imamo opravka, smo prosili matematike, da nam izračunajo najbolj črne scenarije in stanje, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kristjan Verbič o Dosjeju Livar: Brutalni finančni inženiring bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja
4
10.06.2020 22:45
Dosje Livar, razkritje metod, s katerimi so skoraj na kant spravili eno naših največjih livarn, je sprožil nepričakovano veliko ... Več.
Piše: Uredništvo
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
25
17.05.2020 23:30
Najbolj preganjani novinar v Evropski uniji, ki mu je Deutsche Welle (DW) v začetku meseca podelil nagradoFreedom of Speech ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
20
12.11.2019 19:00
Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.287
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.596
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 980
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 935
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156