V sodelovanju s spletnim magazinom Časnik objavljamo nekaj odlomkov iz pogovora s pisateljem in zgodovinarjem Igorjem Omerzo, ki je nedavno izdal knjigo Karla. Udba o Dragi. Jugoslovanska tajna policija je namreč četrt stoletja skrbno spremljala študijske dneve slovenskih intelektualcev v zamejstvu, ki bodo letos potekali že 50. leto na Opčinah nad Trstom pod imenom Draga. Med leti 1965 in 1990 je Udba poslušala predavanja in pogovore, ki so potekali v okviru Drage, katere tajna šifra je bila Karla.

Omerza nadaljuje ciklus knjig, v katerih razgalja nedemokratično strukturo nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega režima. V knjigi Karla. Udba o Dragi se je na dobrih sedemsto straneh razpisal o tem, kako natančno je Udba "pokrivala" ta dogodek, ki je 25 let potekal streljaj od državne meje med Italijo in SFRJ, vendar na tisti drugi, svobodnejši strani železne zavese.

Letošnja jubilejna in petdeseta Draga bo potekala med 28. in 30. avgustom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah nad Trstom, 9. septembra ob 17. uri pa bo v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani okrogla miza o fenomenu Draga, na kateri bodo sodelovali kardinal Franc Rode, Tomaž Sosič in Igor Omerza. Dogodek organizirajo SSK, Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in spletni magazin Časnik.

In še pojasnilo bralcem: uredništvi Portala PLUS in Časnika sta se dogovorili za redno mesečno izmenjavo vsebin. V tokratnem, uvodnem prispevku povzemamo nekaj poudarkov iz intervjuja z Igorjem Omerzo, ki bo na spletnem magazinu www.casnik.si sicer objavljen v torek, 25. avgusta 2015.

Skupni imenovalec vaših knjig sta raziskovanje prikritega delovanja Udbe in rekonstruiranje po večini tragičnih zgodb posameznikov, ki se izrisujejo skozi dokumente tajne politične policije nekdanje države. Kako je Udba delovala v primeru Drage?

Skupni imenovalec je širši, saj veliko uporabljam tudi partijsko, SZDL-jevsko, pravosodno in tudi medijsko dokumentacijo. Ampak Udba je v mojih knjigah najbolj "obsežno" zastopana. V primeru Drage je odprla akcijo Karla, torej je kodirala ime za nadzor Drage. No, Drago je pokrivala tudi preko različnih obdelav (Lipa, Memorandum, Stranka itd.) in preko spremljanja mnogo predavateljev in udeležencev – Vinka Levstika (Hotelir), Ljuba Sirca (Utopist), Cirila Žebota (Peter), Alojza Rebule (Meščan in Osredkar), Borisa Pahorja (Jambor in Ljubljančan), Viktorja Blažiča (Blaž), Vinka Ošlaka (Anarhist), Franca Jeze (Separatist), Franca Miklavčiča (Privesek) itd.

Kako je Udba pokrivala Drago v organizacijskem smislu? Ste identificirali kakšnega sodelavca Udbe, ki je pokrival Drago?

Uporabljala je skoraj ves arzenal svojega "orožja"; vanj so spadali: sodelavci, prisluškovanja telefonom, mikrofoni v stenah, tajne preiskave, sledenje, snemanje predavanj, tajno fotografiranje ... Identificiral sem nekaj sodelavcev, morda vsi niso bili v direktni zvezi z nadzorom Drage, npr. Hilarij Sosič (Letalec), Bogo Samsa (Samo), Rudolf Trofenik (Trubadur), Jože Bajec (Poglajen), Mirko Kapelj (Brkinc), Franček Kosovel (Srečko ali Srečo) ... V glavi ne držim vseh, jih je pa še nekaj "razmetanih" po obsežni knjigi.

Se je Udba ukvarjala samo z ljudmi, ki so na Dragi sodelovali kot predavatelji, ali tudi z organizacijo kot tako? Ste zasledili poskuse onemogočanja Drage?

Glavni organizatorji so bili tudi predavatelji (Marij Maver, Sergij Pahor, Sašo Martelanc). Oče Drage Jože Peterlin pa je vsako leto – do svoje smrti – imel uvodne nagovore. Seveda je Udba neprestano poskušala predhodno ugotoviti, koga organizatorji želijo povabiti na Drago. Sprva so organizatorji poskušali z režimom v matici doseči kak konsenz in privolitev režima za predavatelje iz matice. Toda ker je šla Draga svojo pot, ji je režim odrekel sodelovanje, in vsakdo, kdor je takrat upal priti predavat iz matice, je tvegal šikaniranje doma. Zato so organizatorji začeli (neuspešno) skrivati imena predavateljev, in ko jih je Udba (vedno) ugotovila, je bila v Sloveniji sprožena akcija preprečitve.

Na primer leta 1975 je bil vabljen pomemben tigrovec iz Ljubljane Albert Rejec. K njemu je prišel dr. Janko Jeri (tudi drugače zaupnik Udbe) in ga opozoril, naj ne gre na Drago. V 80. letih pa režim ni bil več sposoben preprečiti predavanj oporečnikov iz matice. Seveda pa Udba ni mogla preprečiti prihodov predavateljev na Drago iz zamejstva in zdomstva in tudi Drage ni mogla v celoti onemogočiti.

Katere so ključne vsebine, ki jih je v letih delovanja odpirala Draga in na katere je bila Udba še posebej pozorna?

Udba je verjetno – tega zaradi obsežnega uničenja njenega arhiva ne morem v celoti dokumentirati – delala obsežne povzetke vseh "Karlinih" predavanj (veliko tega je prvič objavljenega v knjigi) in včasih že čez en teden vodilnim komunistom posredovala pretipkane posnetke nekaterih (celotnih) predavanj (npr. Bučarja, Perka, Blažiča, itd.). Iz tega bi lahko sklepali, da so bili udbovci in njihovi politični šefi zainteresirani za vse teme, ki so se odpirale na Dragah.

In katere so bile te teme?

V svobodnem dialogu med drugače mislečimi udeleženci iz zamejstva, zdomstva in matice se je razpravljalo o pluralizmu, nacionalnem vprašanju, krščanstvu, marksizmu, liberalizmu, medvojnih dogajanjih, povojnih pobojih, spravi, politični emigraciji, zamejstvu, zdomstvu, o razmerah v tlačeni matični domovini, skratka, o pomembnih stvareh, o katerih Slovencem (in drugim državljanom) na ozemlju socialistične Jugoslaviji takrat ni bilo mogoče javno diskutirati (...) 

Študijski dnevi Draga so bili v času socializma v matici pomembna svobodna tribuna, nekakšen demokratični "svetovni" slovenski parlament (zdomstvo, zamejstvo, matica), katerega ideje, razmišljanja in predlogi so kljub različnim blokadam režima pronicali in vplivali na stanje v matici. Draga je zame pomemben gradnik demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Osebno bi si želel, da bi danes in jutri Draga odprla razpravo o tem, kam naj gre Slovenija, in predvsem naj bi si Slovenci odkrito in argumentirano izmenjali razmišljanja o poskusih restavracije socializma v matični domovini.