Komentar

Ko bankirji ne obmolknejo

Veliki mediji vsak dan ugibajo o tem, kdaj bo šla v stečaj Sava ali kdaj bo propadel Tuš. In od koga dobijo te "namige"? Od bankirjev. (T)isti bankirji, ki so lansirali to zgodbo, so istočasno sedeli s Tušem in se dogovorili, kako bodo nadaljevali pogajanja o reprogramu. Podlo, kajne?

29.08.2015 22:22
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   mirko tuš   sava   bankirji   mediji   uredniki

Foto: www.mediaspeed.net

Ali mogoče ti bankirji, ki lansirajo informacije medijem, res verjamejo, da s tem pomagajo pri finančnem prestrukturiranju?  Ko jim ni mar za podjetje, o katerem laična javnost zdaj ugiba, da mu ni rešitve, pokličejo medije in jim lansirajo zgodbe, o katerih se v normalnem poslovnem svetu med pogajanji ne komunicira.

Pred časom smo bili priča medijskim ugibanjem o preživetju imperija Mirka Tuša. Vendar nas tokrat ne zanima toliko on, kot banke, s katerimi Tuš sodeluje. Mnenja smo namreč, da Mirko Tuš svoje soočenje z realnostjo že doživlja, medtem ko se bankirji še enkrat več obnašajo, kot da sami nimajo prav nič s problemi, v katerih so se znašla prezadolžena podjetja.

 

Trdimo, da bankirji nosijo levji delež odgovornosti, vsaj tako velik kot prezadolžena podjetja, njihov management ter lastniki. Zakaj?

 

Najprej zato, ker so v "dobrih letih rasti" prav bankirji agresivno ponujali kredite. Zlahka si predstavljamo bankirja iz razvpite Hypo banke, ki leta 2005 pride do Tuša, in mu reče:

 

"Hej, Mirko, a imaš še kakšen projekt, da ti ga lugodno sfinanciramo?"

 

V parih dnevih nato sklenejo kreditno pogodbo, o kateri danes revizorji ugotavljajo, da je res slabo pripravljena. In nakažejo denar, ki ga kreditojemalec porabi za (pre)hitro rast.

 

Danes se taiste banke obnašajo, kot da spremenjena situacija ni njihov problem. Cena denarja, upočasnjena rast in nejasne poslovne strategije podjetij bankirjev ne zanimajo. Bankirji želijo samo poplačilo kreditov, diktirajo nove vrednosti cen nepremičnin, z razprodajo dolgov distribuirajo kapital finančnim posrednikom. Najlepši primer takega ravnanja je T2, ki bi ga banke z več posluha lahko "rešile". Zdaj je v stečaju, njegov tržni potencial bo končal pri konkurentu, potrošniki bomo imeli manj možnosti izbire, zaslužili bodo samo finančni špekulanti, ki bodo vmesni kupec dolgov.

 

Ali pa Sportina, kjer so se banke več ukvarjale z "razlastitvijo" lastnika kot z razvojem firme. Da o Binetu Kordežu niti ne govorimo. On je bil pravnomočno obsojen, ostal je brez premoženja. Kaj pa bankirji? Nočemo podpirati Kordeža, ampak za razumevanje vloge bank si res velja ogledati dokumentarni film Jana Zakonjška o Kordežovi zgodbi. Film ostal na margini, o njem veliki mediji niso poročali.

 

Veliki mediji raje vsak dan ugibajo o tem, kdaj bo šla v stečaj Sava ali kdaj bo propadel Tuš. In kdo tem medijem servira informacije o dogajanjih v prezadolženih podjetjih? Uganili ste, to počno bankirji. Isti bankirji, ki s Savo sedijo na pogajanjih, popoldne pokličejo urednika in mu sporočijo vroč namig.

 

Kot ni bilo naključje, da so nekateri mediji zadnjič objavili zgodbo o tem, da "nekatere banke niso zadovoljne s potekom prestrukturiranja Tuša". Isti bankirji, ki so lansirali to zgodbo, so istočasno sedeli s Tušem in se dogovorili, kako bodo nadaljevali pogajanja o reprogramu. Zraven pa so, za vsak slučaj, pripravili še nekaj terena, če bo treba Tuš prodajati.

 

Ali mogoče ti bankirji, ki lansirajo informacije medijem, res verjamejo, da s tem pomagajo pri finančnem prestrukturiranju?  Ko jim ni mar za podjetje, o katerem laična javnost zdaj ugiba, da mu ni rešitve, pokličejo medije in jim lansirajo zgodbe, o katerih se v normalnem poslovnem svetu med pogajanji ne komunicira.

 

Ko bankirji spregovorijo, jagenjčki res obmolknejo!

 

 

 

Matij Likar je insider. Še se bo oglašal. Ekskluzivno za Portal PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,738
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,047
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,735
08/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,467
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,142
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929