V prvem delu dosjeja Tranzicijski poslovni imperij na Balkanu smo vam pokazali, kako zelo so bili udarni deli slovenskega gospodarstva in bančništva povezani z verjetno največjo kriminalno združbo sodobne Evrope, z Đukanovićevo ekipo, ki je tihotapila cigarete. Še več, pokazali smo, da so bila nekatera podjetja, ki jih v Sloveniji razglašamo za del nacionalnega interesa, zelo pomembna pri legalizaciji in pranju denarja ter pri zagotavljanju partnerskega kapitala. Da bo mera polna, se je daleč od oči javnosti izkazalo, da se je med letoma 1994–2001 še enkrat instrumentalizirala združba in ponovil vzorec, o katerem je Niko Kavčič spregovoril v svojem intervjuju z Ljerko Bizilj za slovensko nacionalno televizijo.

V pričujočem, drugem delu tranzicijskega dosjeja vas čaka nekaj bistveno bolj resnega. Če je bil prvi del ogrevanje, je zdaj čas za skok v brutalno realnost. Kajti poleg Mila Đukanovića vas bodo pričakale tudi zgodbe o narkokralju Darku Šariću in njegovi slovenski združbi, ki je zanj opravljala finančne transakcije. Če vas tokratni dosje ne zbudi, potem ste bodisi del omrežja ali pa vam ni pomoči, saj ne želite sprejeti realnosti, v kateri živite.

Zgodba ne bo šla v smer Slovenijalesa in Šarića, niti Šarića in odvetnika Braneta Goršeta (primer Litostroj Holding in Metalna). To je po zaslugi Petanovega Dnevnika že dobro poznano. Naša zgodba bo šla prav v tisto smer, ki je Dnevnik (ali pa katerikoli drugi medij v tej državi) ni ubral: dotaknili se bomo svetih krav slovenske ekonomije in politike ter pokazali, kako zelo nenavadne posle sklepajo s še bolj nenavadnimi poslovnimi partnerji. Podobno kot v prvem delu smo se tudi zdaj odločili, da malih rib ne bomo preverjali, ampak bomo šli tja, kamor se niti slučajno ne sme: na slovenske "care careva".

Prolog: Mreža se idenficira

Dovolite nam najprej kratko digresijo, brez nje bi namreč zelo težko rekonstruirali celotno mrežo, ki bo nastopala v tem delu dosjeju. Leta 2005 je v Črni Gori izbruhnila korupcijska afera v zvezi s privatizaciji Telekoma Črne Gore. Zgodilo se je namreč, da je Magyar Telekom nyrt., tedaj glavni kandidat za nakup črnogorskega Telekoma, dobesedno plačal Milu Đukanoviću, zato da je v svoje roke dobil to telekomunikacijsko podjetje. To se je izvedlo tako, da se je na Euromarket banko a.d., natančneje na račun off shore podjetja Activa Invest ltd., nakazalo 2.324.325 evrov. Denar je bil z računa podjetja izpraznjen, podjetje v roku petih dni ukinjeno, znesek pa je pritekel do Ane Kolarević, sestre Mila Đukanovića. Leta 2012 je bila v Črni Gori zaradi te epizode napisana obtožnica s Slovencem v glavni vlogi.

Ameriški in črnogorski kriminalisti so nekoliko natančneje opisali celotno epizodo. Kar zagotovo vemo, je sledeče: nekaj dni pred nakazilom je Branimirja Pajkovića, direktorja uprave Euromarket banke a.d., poklical Kazimir Živko Pregl in mu napovedal, da bo prišlo do nakazila zgoraj omenjenega zneska in to na račun podjetja Activa Invest ltd., registriranega na Sejšilih. Nakazilo se je zgodilo, navkljub zakonodaji se ni prijavilo pri Centralni Banki Črne Gore in koruptivna transakcija se je realizirala. Podjetje Activa Invest ltd. je bilo po hitrem postopku likvidirano, denar pa pobran in sledi izbrisane. Več o temu ne morete prebrati v slovenskih medijih (po njihovem gospoda Pregla v Črni Gori v bistvu niti ni bilo), zato vam za zgodbo, ki v tej državi manjka, v branje predlagam povezavo na črnogorski Monitor.

France Bučar, Ante Marković, Kazimir Živko Pregl (Foto: Igor Modic / Delo)

Naj pojasnimo. Kazimir Živko Pregl, nekoč podpredsednik Zveznega izvršnega sveta vlade Anteja Markovića, direktor uprave podjetja Mercator d.d. (posle je predal Zoranu Jankoviću) ter prvi nadzornik udbovske usedline Kompas MTS d.d. in SKB banke d.d., leta 2005 uradno v Črni Gori ne počne ničesar. Nekaj let kasneje so ameriški preiskovalci dokazali, da je počel precej stvari, saj je bila Activa Invest ltd. Preglovo podjetje, črnogorsko tožilstvo pa je zbralo zadostne dokaze, da je proti njemu zaradi korupcije napisalo obtožnico. Euromarket banka a.d., ki je služila za korupcijsko raboto, je bila prva zasebna banka v Črni Gori, ki so jo ustanovili z ne ravno nepomembnim slovenskim vplivom, ki vleče svoje korenine iz Trsta. Po izbruhu afere je leta 2005, torej skorajda takoj po izbruhu afere, Euromarket banko a.d. prevzela NLB in jo sestavila v svojo črnogorsko podružnico. Sledi so brisali neuspešno, ker so bili na koncu dneva samo kmetje na šahovskem polju, zato je Pregl leto dni post mortem (umrl je 2011) v Črni Gori dočakal obtožnico, ki ga krivi korupcije. Kaj čaka NLB, pa lahko samo ugibamo.

To je seveda samo uvod.

Kdo so Slovenci, ki so pomagali ustanoviti Euromarket banko a.d., kaj ima s tem Pregl in kje je Šarić?

Začnimo razvijati klopčič.

Euromarket banko so soustanavljali posamezniki, združeni v IFIN in v njo tudi kapitalsko vstopili preko podjetja, ki so ga obvladovali ključni ljudje IFIN-a Futura Investment ltd. (informacijo so pred leti razkrili novinarji Financ) registrirana v britanskem offshore centru na otoku Man. Kdo so IFIN? Neverjetno, ampak predstavijo se kar sami:

Naj vam jih nekaj naštejemo. Tržaški Slovenec Boris Kosuta, poslovno širši javnosti popolnoma neznan, obvladuje podjetje Futura Investment ltd. Po besedah finančne ulice je sopotnik Tržaške kreditne banke, Saftija in KB1909. Kot pravi sam, je eden prvih zasebnih investitorjev v SKB banko, katere nadzorni svet je – zanimivo – vodil Pregl.

Tržaški Slovenec Edi Kosuta z bogatimi referencami iz tobačne panoge, natančneje poslovanja s cigareti v zgodnji fazi ukrajinske in ruske tranzicije. Zanimiv poslovni pedigre, kajne?

Adriano Semen, zadnji direktor uprave zloglasne Tržaške kreditne banke, ki jo je požrla afera Safti in se je morala ob podpori NLB preseliti v KB1909. To ste pričakovali, kajne? Vsaj eden mora priti od tam.

Predrag Milosavljević, direktor in partner IFIN, član ekipe, ki se je ukvarjala z dolgom ranjke države in svojčas zaposlen v Narodni banki Jugoslavije. Če ne drugače je moral poznati Pregla po uradni dolžnosti, ko je bil ta podpredsednik zadnjega Zveznega izvršnega sveta SFRJ (tj. ZIS SFRJ) vlade Anteja Markovića (ki je, zanimivo naključje, umrl le dan pred Preglom!).

Aleksandar Denda, Preglov dober znanec, saj je bil podsekretar v Markovićevi vladi. Svoj čas znan kot del ožjega kroga Mire Marković, žene Slobodana Miloševića. Danes je širši javnosti znan predvsem po dvojem: prvič, zanj se je našlo svetovalsko mesto v vladi Aleksandra Vučića in, drugič, zaradi afere v Bosni in Hercegovini, kjer mu očitajo, da je v Republiki Srpski s prevaro svojemu ciprskemu podjetju zagotovil monopol nad sečnjo gozdov v Republiki Srpski. O tem je pisal bosanski Žurnal.

Slobodan Nakarada, nekoč del širše administracije Markovića in njegovega podpredsednika Pregla, saj je bil zaposlen v mednarodnem oddelku jugoslovanskih sindikatov. Znan po dobrem sodelovanju z Georgom Sorosom, ki je, zanimivo, skupaj z IFIN lastniško vstopil v projekt, imenovan Euromarket banka a.d.

Ni kaj, zanimiva druščina. Če nekoliko povzamemo, v infografiki je dogodek, v katerem se je po našem mnenju neizpodbitno identificirala »črnogorska mreža«, sledeč:

Mislimo, da vam je popolnoma jasno, da Pregl ni v vse skupaj padel naključno. Z ekipo iz IFIN ga povezuje marsikaj, če v infografiki povzamemo najbolj pomembne povezave, dobimo sledeče:

Nikar ne spreglejte (glejte povezavo, na kateri je predstavitev IFIN) tudi, da obstaja povezava Boris Kosuta – Medvešek Pušnik, ki se preko Futura Investment pojavi v bosanskem privatizacijskem skladu MI Group (ki je notoričen zaradi že večkrat omenjene afere GP Bosna). Bogdan Pušnik je presečna množica, ki je v nekdaj udbovskem podjetju MTS Kompas d.d. povezovala še Pregla (predsednik nadzornega sveta), DZS d.d. (solastnik MTS Kompas) in Pušnika – Petanov luksemburški vzvod Towre s.a. (tedaj še pod originalnim imenom Michanne s.a., pravtako solastnik MTS Kompas).

Če vas do te točke še vedno nismo prepričali, da gre za mrežo, potem vam dajemo še ultimativni dokaz. V sporočilu za javnost o ustanavljanju Euromarket banke v Črni Gori iz leta 2000 piše, da bodo soustanovitelji Euromarket banke tudi IFIN-ov Futura Investment ltd. in SKB banka. V letu 2000 pa je bil Kazimir Živko Pregl že trdno v sedlu prvega nadzornika SKB banke, kar si lahko pogledate v letnih poročilih objavljenih na spletni strani te banke. Torej? Je bila korupcijska epizoda iz leta 2005 čudno naključje ali delovanje mreže?

Kaj imamo doslej? Dokazan obstoj mreže Pregl – IFIN, torej nekdanjega podpredsednika vlade SFRJ ter tržaških Slovencev in srbskih parapodjetnikov. Vemo pa še nekaj, pokojnemu Kazimirju Živku Preglu so iz nekega razloga v slovenskem javnem prostru enostavno zbrisali del poslovnega dosjeja. Vendar te sreče ni bil deležen tudi na Balkanu, poglejte ta članek. Iz nekega razloga ga slovenski mediji niso želeli ali mogli objaviti. Zakaj, lahko sklepate sami. Verjemite pa nam, da največje medijsko brisanje te zgodbe, ki je pred vami, šele pride. To vam bomo pokazali v nadaljevanju. Sedaj, ko je mreža znana, lahko vstopimo v zgodbo o Šarićevih Slovencih.

Šarić, prvi del

Začnimo z najbolj blago različico povezave med Darkom Šarićem in zgoraj detektiranim omrežjem. Kmalu po aretaciji narkokralja so v Srbiji aretirali direktorja in partnerja tržaške pogruntavščine IFIN. Aretirali so ga zaradi suma, da je za Šarića ustanavljal off-shore podjetja, prek katerih se je pral denar iz naslova tihotapljenja kokaina. Gre za podjetja s sedežem v Delawaru: Lafino Trade LLC., Matenico LLC., Durabili LLC in Financial Angels LLC. Za našo zgodbo sta pomembna prvo in zadnje podjetje. Zakaj? Ker dodatno identificirata, kje in kako je delovala slovenska mreža.

Darko Šarić, komitent posebne vrste

Šarić – Milosavljevićevo podjetje Financial Angels LLC je lovke sprožilo do Slovenije. To po zaslugi Dnevnika zelo dobro vemo. Zdaj pa razmišljajte sami. Najprej povezava Milosavljević – tržaški Slovenci v IFIN, potem pa Šarić – Milosavljević – slovenska podjetja in se vprašajte, če je to vse na dlani, zakaj Dnevnik poroča o tretjerazrednih operativcih v tej zgodbi? Ker so Kosuta, Petan in Pregl stari poslovni znanci? Ne vemo, sprašujemo se. Kako zelo pomemben člen v Šarićevi kriminalni združbi je bil Milosavljević, direktor konzorcija IFIN, ki so ga ustanovili tržaški Slovenci se lahko prepričate tudi na sledeči povezavi. Da bo povsem nedvoumno, o čemu govorimo, je tukaj tudi infografika:

In prosimo vas, ne recite nam, da so to aberacije, ker niso. So pravilo in so poslovni partnerji naših tržaških Slovencev. Bolj zanimivo kot Milosavljevićevo zapletanje, vsaj za naše namene, je podjetje Lafino Trade LLC. To pa zato, ker nas spet pelje v Črno Goro.

Rokavice so odvržene, Šarić in Slovenci, drugi del

Kot že pojasnjeno, je denar, ki ga je pri IFIN-ovi banki prevzel Kazimir Živko Pregl, končal v rokah Ane Kolarević, sestre Mila Đukanovića, s čimer je podkupnina za privatizacijo črnogorskega Telekoma prepotovala svojo pot. Kolikor so se že slovenski mediji trudili, da so zamolčali, kaj je leta 2005 Pregl kot del slovenske podjetniške "elite", počel v Črni Gori, toliko bolj so črnogorski preiskovalci sestavljali obtožnico. In kolikor silno je NLB leta 2005 prevzemala koruptivno banko Euromarket bank, toliko bolj je obtožni predlog zoper Pregla napredoval čez črnogorske institucije, dokler ni leta 2012 prišel na sodišče.

Toda Preglova zgodba se s tem šele dobro začne. 8. septembra 2008 je Pregl imenovan v odbor direktorjev črnogorske banke, imenovane Prve banke Crne Gore a.d. Čigava je ta banka? Do leta 2007 je bila državna, potem pa je prišla v roke grupacije podjetij in sicer  Monte Nova a.d., Capital Invest a.d. in FZU Eurofon a.d. Lastnik prvega podjetja je Aco Đukanović, brat večnega predsednika Mila Đukanovića, ki je lastnik Capital Invest a.d., lastnik FZU Eurofonda a.d. pa je Veselin Barović – Veskobar (če se še spomnite iz prvega dela dosjeja, prvi človek operacij tihotapljenje cigaret in legalizacije denarja v črnogorskem gospodarstvu). Da bo veselica še večja, je v lastniško strukturo kot fizična oseba vstopila še Milova sestra Ana Kolarević, stara znanka iz afere Preglova korupcija. Skratka, ni jih malo, ki v Črni Gori trdijo, da je Pregl za svojo vlogo v Euromarket bank dobil apanažo v Đukanovićevi banki.

Pregl je v Prvi banki naredil ekspresno kariero. Najprej je bil imenovan za člana uprave v drugi polovici leta 2008, potem je še bolj naglo postal direktor uprave te banke, nakar so ga oktobra 2009 razrešili zaradi slabih odnosov s Centralno banko Črne Gore (pazite, ni sam odstopil in to ni nepomembno!). Zelo zgovorno je to, da informacije o njegovem službovanju v omenjeni banki ne boste našli nikjer. Za vzorec, da je Pregl res bil ključni operativec te banke, si lahko ogledate spodnji dokument:

In kaj je zdaj s to Đukanovićevo banko? Ne boste verjeli, ampak v tem trenutku postane popolnoma vse jasno. Najprej, kaj počne slovensko rdeče poslovno plemstvo, potem kaj počnejo slovenske banke nacionalnega pomena in na koncu še beseda o slovenskih medijih.

Prva banka je bila prva in edina bančna izbira za Darka Šarića. V obdobju 2008-2009, torej ko je bil tam že Pregl, je v njej legaliziral denar iz naslova tihotapljenja kokaina, pral denar preko offshore podjetij, ki jih je ustanavljal Preglov znanec Milosavljević in v njo polagal depozite. Ali se vam ne zdi, da sta IFIN-ov direktor Milosavljević in Pregl ravnokar prišla čisto preveč blizu, da bi vsemu skupaj rekli zgolj shizofrenija? Še več, ko je Prva Banka leta 2008 zašla v težave, ji je Šarić prostodušno pomagal. 6. maja 2008 je namreč podjetje Lafino Trade LLC, ki ga je po besedah srbskih preiskovalcev ustanovil Milosavljević, Kosutin direktor v IFIN in Preglov sodelavec v aferi korupcija, položil 6 milijonov evrov depozita, s čimer je posredno popravil kapitalsko ustreznost Prve banke. Fantastično bančništvo, kajne? Da skrajšam: ni kriminalnega posla, ki ga Šarić v Prvi banki ne bi opravil. Od depozitov do kreditov in partnerskih vlaganj pa vse do pranja in legalizacije denarja iz trgovanja s kokainom. In ni posla, katerega slovensko omrežje ne bi poznalo v drobovje.

Da vas ne mučimo z izčrpnim naštevanjem vsega, kar se počelo na relaciji Prva banka – Šarić, vas naprošamo, da si vse skupaj preberete kar v Delovem članku, pri čemer ga poskusite brati kar se da natančno. Ne zaradi Šarića, ampak zaradi nečesar bistveno bolj pomembnega. V članku, ki je bil v Delu objavljen šest let po razkritju Šarićevega poslovanja s Prvo banko, ne boste niti slučajno našli omenjenega Pregla, četudi je bil član in direktor uprave te banke prav predstavnik slovenskega rdečega plemstva Kazimir Živko Pregl.

Poročanje Dela v primeru Šarićevega bančništva pa ni unikum. Podobno tudi v Dnevniku ne boste našli povezave Milosavljević – Kosuta – Pregl – Šarić, pa čeprav vam je po tem članku jasno, da je povezava bila in da je nemogoče omeniti Milosavljevića in Lafino Trade, ne da bi zadeli ob slovensko navezo.

Da obstaja povezava med lastnikom Dnevnika (DZS d.d.), Preglom in Kosuto, smo pokazali zgoraj, zato molk Dnevnika ni neobičajen. Zakaj se je zgodil molk tudi v Delu, pa ni jasno. Morda zaradi povezave med Đukanovićem in NLB, ki se je zgodila ob prevzemu Kosutine Euromarket banke po aferi Pregl?

Veselin Barović Veskobar (Foto: Vijesti)

Zgodba s Prvo banko pod slovensko navezo pa še ni končana. Eden od njenih lastnikov je bil znameniti Veselin Barović – Veskobar. Ta poslovnež, v Italiji obtožen tihotapljenja cigaret, si je namreč lastništvo v banki zamislil zelo po slovensko, saj je v nekem trenutku banki (posredno samemu sebi) dolgoval že 23 miljonov evrov, s čimer je potisnil banko na rob stečaja. Seveda so bili vsi ti krediti nekontrolirani in v realnosti jih ne bi smelo nikoli biti, saj so pomenili kršitev bančne zakonodaje v Črni Gori. In to situacijo je bilo potrebno rešiti. Kako? Ja, uganili ste, spet so v igri Slovenci.

Skorajda idila, najprej korupcija, potem asistenca pri pranju denarja iz kokaina in tihotapljenja cigaret, sedaj še reševanje banke zaradi norih kreditov, ki so romali na račun notoričnega kriminalca Veskobarja. Kako točno se je to izvedlo in kdo je bil akter v tej zgodbi? Potrpite trenutek, najprej si oglejte infografiko tistega, česar v slovenskih medijih ne morete prebrati:

Reševanje Djukanovićeve in Šarićeve banke

Nekje po polomu z Veskobarjevimi krediti se je Pregl za vedno poslovil od Črne Gore in situacija se je morala rešiti. Očitno se je Đukanović spomnil, kako se je lepo uredila afera korupcija s prehodom Euromarket banke v roke NLB in se je še enkrat odločil, da bo uporabil še iz časa tihotapljenja in legalizacije prvobitne akumulacije kapitala zveste Slovence.

Rešitev za Đukanović – Šarić – Veskobarjevevo banki je prišla iz FZU Mig a.d., ki je vložil  2 milijona evrov depozitov in s tem deloma stabiliziral to banko. Sodeč po javno dostopnih informacijah je posel potekal na sledeč način: Migovci so dali depozit in istočasno vzeli kredit. Obrestna mera za kredit pa je bila nižja kot obrestna mera na depozit, s čimer so dosegli nezakoniti preferenčni tretma v banki. Če je to preveč abstraktno, potem pa takole: Mig je dobil nižjo obrestno mero za kredit, kot je bila obrestna mera za njihov depozit. Tak obratni sistem bančništva pa je mogoč samo v dveh primerih. Prvič, če hočete bankrotirati banko in, drugič, če ste del kriminalne strukture, ki uporablja banko kot finančni vzvod za svoje posle. Slednje je seveda tako prekleto značilno slovensko! In kdo so FZU Mig a.d.? Najpomembnejši lastniki so Zveza bank iz Celovca (avstrijski kontrapunkt Tržaški kreditni banki in KB1909) ter KD Group d.d. s svojimi ciprskimi offshore sateliti. To nas pripelje do zadnje točke: kako zelo globoko so bili slovenske banke in naš finančni sistem poslovno povezani s tihotapljenjem cigaret in heroina ter liki, ki so vse skupaj izvajali. Ker slika pove več kot tisoč besed, si poglejte, kaj je v resnici slovenski bančno – finančni sistem:

Če se na tej točki vprašate, kako je mogoče, da je KD lahko prišel do vstopa v tovrstne sheme, je vaše vprašanje zelo na mestu. Vsekakor je mogoče trditi, da Zveza bank ni tista, ki je KD-ju primarno odpirala vrata, ampak je bila tista, ki je prišla zraven, ko so bila vrata že odprta. Da bi ugotovili, kdo je tisti ključni človek, se moramo vrniti v Bosno in Hercegovino, torej tja, kjer se vse povezave in mreže brez pretiranega strahu razkrivajo.

Zmaj iz Bosne

Omrežimo se z bosansko idilo. V Pušnik – Petanovi obtožnici v zvezi z GP Bosna je kot solastnik tega podjetja naveden privatizacijski sklad MI Group d.d. Lastniki tega sklada pa so poleg bank in še nekaterih neidentificiranih bosanskih podjetij: Pušnik – Hadžajlićev Kvantum d.d., na katerega je, kot smo že pisali, letel denar od Đukanovićevega šverca cigaret, potem Petanov DZS d.d., pa IFIN s Kosutinim Futura Investment ltd. ter sklad ZIF Naprijed d.d., kjer lastniško sedi sklad ZIF BIG d.d., ki ga obvladuje KD d.d.. To je mreža, s katero se ukvarjamo.

Janez Zemljarič (Foto: POP TV)

Verjetno ne veste ali pa ste že pozabili, glavni KD-jev človek za poslovanje v Bosni je bil Janez Zemljarič, nekoč šef slovenske Službe državne varnosti. In ta je odprl vrata balkanskega pekla, v katerega je zakorakala KD v BiH in Črni Gori. S tem je krog sklenjen.

Oj Zemljariću, mlad majore ponos Crne Gore!

Kaj je pomembno razumeti v tem dela dosjeja?

Prvič, mreže kažejo vse bolj jasno obliko, bolj ko greste na jug Balkana.

Drugič, nacionalni ponos, ki nas je stal nekaj milijard evrov dokapitalizacij in prenosov na slabo banko, je v resnici banka, ki nima težav poslovati z mafijci. Ni imela, nima in dokler bo v rokah mreže takšnih zadržkov tudi ne bo imela.

Tretjič, ni res, da je Šarić posloval z majhnimi ribami. Nikakor, posloval je z velikimi ribami, tako posredno kot neposredno. To na Slovenijo meče precej nenavadno luč, na slovenske medije pa sploh. Mimogrede, heroj tega dosjeja Pregl je že nekaj časa mrtev, njegovih online medijskih nekrologov je še vedno polno. Prosimo, preberite jih, poiščite v njih del kariere, ki jo je preživel v Črni Gori. Ko ga ne boste našli, se vprašajte, ali so hinavski mediji nenadoma postali polni pietete ali pa se je nekaj načrtno zamolčalo.

Četrič, bolj kot kadarkoli smo pripravljeni trditi, da so se slovenski tajkunski imperiji vsi po vrsti napihnili tudi s pomočjo denarja, ki izvira iz kriminala.

Petič, po primarni akumulaciji kapitala s pomočjo tihotapljenja cigaret, o kateri je govoril Niko Kavčič, sta se zarolali še dve epizodi: Đukanovićev šverc cigaret in Šarićev kokain. Povsod se je v središču dogajanja znašlo slovensko omrežje. Kaj vam to pove o vzorcih delovanja slovenske družbe? Smo res leta 2015 v EU ali pa smo strukturno obstali v Kavčičevem 1954?

In šestič, vsega tega ne bi bilo, če ne bi bile stare mreže od Triglava do Vardarja še kako aktivne, kar pa pomeni, da se morajo zahvaliti Sovi za neovirano poslovanje. Mimogrede, saj veste, kdo v "gospodarstvu" zaposluje visoke uradnike Sove, kajne?

Našega tranzicijskega dosjeja pa še ni konec. V zadnjem delu vas prihodnji teden čaka nova ekipa Slovencev, ki je v tej državi neznana, medtem ko je v Črni Gori precej znana. V njej so namreč ljudje, ki so notorično tesni sodelavci Veselina Barovića, kriminalca, obtoženega tihotapljenja cigaret, in prvega tajkuna Mila Đukanovića.

Čas je, da se vprašate v kakšni Sloveniji res živite in kaj je cilj medijske distorzije realnosti.