Razkrivamo

Good riddance* Bojan Petan in ne vračaj se več!

Ta teden je za slovensko tranzicijo takorekoč zgodovinski. Odšel je namreč Bojan Petan, ki od tega tedna ni več predsednik uprave DZS, d.d. Ali to med vrsticami pomeni, da se "Drznim Znanilcem sprememb" končno obetajo pravičnejši časi, ko jih bo morda dosegla tudi roka pravice?

03.09.2015 21:00
Piše: Kizo
Ključne besede:   bojan petan   dzs   dnevnik   tajkun

Foto: www.mediaspeed.net

POJASNILO

Marsikoga zanima, zakaj danes kljub napovedi ne objavljamo tretjega dela tranzicijskega dosjeja Balkanski poslovni imperij in Slovenci. Razlog je preprost: teksta dela nismo mogli pravočasno zaključiti, saj nismo uspeli pridobiti ključnih dokumentov in dokazov, s katerimi bi lahko po vseh standardih preiskovalnega novinarstva potrdili ključne dogodke, ki smo jih zeleli predstaviti v zgodbi.

Upamo, da bomo lahko to trilogijo zaključili naslednji petek oziroma v razumnem roku.

Bojan Petan formalno ni več v sedlu DZS d.d. Kje je lastniško, je seveda drugo vprašanje, ampak po vseh shemah, ki jih je potegnil od začetka tranzicije do danes, vseeno lahko sklepamo, da ga ne čaka ravno mirno upokojensko življenje. Kajti če še ne veste, zdaj prihaja čas izstavljanja računov, za njegovim hrbtom pa ne bo več klasičnih protektorjev. Zakaj? Ker je postal del preteklosti in kot tak neuporaben za prihodnost naših omrežij.

 

Kako Petan vidi svojo vlogo v tranziciji, si lahko preberete v časniku Finance v intervjuju, ki je bil objavljen dan pred njegovim odhodom. Predlagamo vam, da si intervju natančno preberete, kajti neprecenljivo je iz Petanovih ust slišati, kako so ga uničile banke (mimogrede: kot da ostali padli heroji slovenske tranzicije niso povedali prav enako!) in kako je Dnevnik neodvisen, sam pa trpi zaradi negativne obravnave v slovenskih medijih (ja, to je dejansko izrekel).

 

Na Portalu PLUS se s Petanom strinjamo samo v nečem: on res ni slovenski tajkun. Človek, ki je tako zelo zaznamoval slovensko tranzicijo, nikakor ne more biti označen kot tajkun, Petan je namreč tranzicijski mogul. Faking tranzicijski imperator, če hočete.

 

 

Komu vse se bo tožilo po Petanu?

 

Prvi, ki se jim bo stožilo po Petanu, so zagotovo visoki uradniki Sove. Po Selanu, Bonaci in Štembergerju se je čas kariernih priložnosti bivših sovakov v DZS d.d. verjetno nepreklicno zaključil. Potem so tukaj vsi njegovi najožji poslovni partnerji. Domnevam, da bo v Pušnik – Petanovi mreži zazijala kratkoročna praznina, vse dokler se ta dva heroja slovenske tranzicije ne boste izumila na novo. Kje in kako se bosta pojavila je, zaradi njune omniprezentnosti od Luksemburga do Črne Gore in nejasne likvidnosti nemogoče napovedati. Se pa zagotovo bosta. Toda v vmesnem času bo v Pušnikovi črni duši zijala ena velika žalost.

 

Prvi september je bil črn tudi za Francija Zavrla, človeka za katerega je danes na finančni ulici že jasno, da se mu je s Petanovim odhodom zaprl še zadnji kanal do nekega večjega poslovnega imperija. Vsaj z vidika poslovanja s prvim upravljavcem. Zaihteli bodo tudi v saudski inkarnaciji Ultre, saj dzsjevski imperij pospešeno implodira in pot njihovih inovativnih high tech rešitev preko dzsja do slovenske Pošte ni več popolnoma zanesljiva.

 

Morda bi kako solzo lahko spustila tudi Borut Jamnik in Gregor Golobič. Seveda samo v primeru, če še nimata nadomestnega načrta in če bi ne imela namesto srca denarnice.

 

Zajokali bodo nekateri devijantneži na policiji, tožilstvu in Sovi, ker morda se bo tudi na Dnevniku, ki še ostaja v Petanovih upravljalskih rokah, zgodilo marsikaj nepovratnega, posledično fantje in dekleta iz zgoraj omenjenih institucij ne bodo mogli več pošiljati v objavo najrazličnejših prisluhov, dokazov in dokumentov in tako služiti svojim botrskim omrežjem.

 

Domnevamo tudi, da bodo slovenske banke, predvsem NLB pogrešale njegove inovativne sheme premetavanja lastniških deležev in sestavljanja najrazličnejših finančnih shem, v katerih je mogoče prav vse. Ta finančna inovativnost bo s Petanom izginila. Recimo, nikoli več ne bo tako zanimivega kreditnega trikotnika, kot je bil NLB – DZS – Digitel. To bo posledično razveselilo vse tiste na NPU, ki so zaradi takšnih epizod morali razmišljati o čem drugem kot o optimiranju svoje servilnosti politiki.

 

Neverjetno ampak resnično, na Portalu PLUS bomo Petanov odhod iskreno obžalovali. Od tega tedna naprej se je namreč prekvalificiral v kategorijo "mrtvega poslovnega konja", ki da se ga ne sme več brcati. Slednje pomeni, da bo po vsej verjetnosti pritok informacij in dokumentov usahnil, kar pa spet pomeni, da je za zgodovino zgodba o Petanu zaprta. Naj vas spomnimo, da je prispevek tega medija k razumevanju tranzicijske vloge Bojana Petana sestavljen iz sledečega portfelja člankov:

 

1. Petanu in Pušniku se je že popolnoma zmešalo: s prodajo energijskih kristalov izvajata sprevržene finančne sheme

 

2. Pušnik in Petan, preberita ta članek, ne bo vama žal!

 

3. Tajkunski kapitalizem hrani Dnevnik

 

4. Kako se je ugrabila država in kdo jo še vedno drži v krempljih

 

 

Za vse ostale je Petan nadomestljiv. Si bodo pač ustvarili novega ali pa pogledali, kaj na slovenskem tajkunskem pogorišču še brca z likvidnim denarjem.

 

 

Kdo bo danes odpiral šampanjec?

 

Zagotovo Bosanci. Po epizodi z obkolitvijo, izčrpanjem in uničenjem GP Bosna d.d. (kjer je DZS d.d. igrala ne prav nepomembno vlogo) bo verjetno za vse nekoč zaposlene in za podizvajalce tega podjetja to sicer slaba uteha, ampak zaradi nedelovanja pravne države v Sloveniji in Bosni & Hercegovini tudi edina, ki jo bodo doživeli.

 

Tudi za vse, ki so se spustili v finančne sheme z energetskimi kristali in tv kvizi, ki sta jih solastniško podprla Pušnik in Petan se bo danes zgodila slovenska različica "bosanske utehe". Za vse tiste, ki so v devetdesetih na lastni koži izkusili dolgoletno vojno med DZS d.d. in Mladinsko knjigo d.d., je danes prišel epilog. Čeprav prepozno in na poslovno pogorišče.

 

Nekaj zadoščenja bodo dobili tudi vsi tisti, ki jih je Petanov Vestnik, tj. Dnevnik medijsko klal. Ali bodo imeli voljo odpreti šampanjec, potem ko so jim nepovratno uničili življenje, pa je že drugo vprašanje. Nenazadnje sta 1. septembra Suzana Rankov in Vesna Vuković dobili obliž na svoje rane in upajmo, da bosta s tem tudi prenehali po Ljubljani težiti vsem po vrsti, kako ju je Petan prodal za reprogram posojila pri NLB.

 

Popolnoma nam je jasno, da smo v zgornjem našetvanju izpustili marsikoga, a brez dvoma so ta teden ljudje praznovali z vsaj minimalnim občutkom satisfakcije. Kajti verjemite nam, da je spisek ljudi, ki Petana sovražijo, zelo, zelo dolg.

 

 

Projekcija za leto 2020

 

Dovolite nam, da si za trenutek sposodimo dikcijo našega najljubšega političnega tednika luksemburške revije Mladina. Leta 2020 vidimo Bojana Petana povsem samega in izoliranega od vseh njegovih današnjih poslovnih, medijskih in finančnih prijateljev. Vidimo ga, kako ostane sam s svojo temno dušo. In v teh okoliščinah mu želimo čim daljše sobivanje z njegovo črno vestjo.

 

1. september je bil velik dan, z radarja je odšel Bojan Petan. Prav pa je tudi, da smo se na ta praznični dan poklonili vsem žrtvam Petanovih poslovnih shem in medijskih ubojev. Tako je v zgodovino odšel, poleg Željka Ražnatovića – Arkana, še en najbolj znan Brežičan.

 

 

* Fraza "good riddance" je težko prevedljiva, pomeni pa veselje nad dejstvom, da je nečesa konec, se je izgubilo oziroma odšlo.

 

 

POJASNILO BRALCEM

 

Bralcem smo dolžni pojasnilo, zakaj danes kljub napovedi ne objavljamo tretjega dela tranzicijskega dosjeja Balkanski poslovni imperij in Slovenci. Razlog je preprost: zaključnega dela nismo mogli pravočasno zaključiti, saj nismo uspeli pridobiti ključnih dokumentov in dokazov, s katerimi bi lahko po vseh standardih preiskovalnega novinarstva potrdili ključne dogodke, ki smo jih zeleli predstaviti v zgodbi. 

 

Upamo, da bomo lahko to trilogijo zaključili naslednji petek oziroma v razumnem roku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382