Komentar

Finančna piramida Branimirja Štruklja

Primerjava izjav šefa sindikata vzgoje in izobraževanja z realnimi podatki razkriva veliko nevarnost, ki grozi Sloveniji, če bo vlada podlegla njegovemu populizmu: težnjo po finančni piramidi v javnih financah.

02.09.2015 22:30
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   branimir štrukelj   sindikati   vlada   kriza   varčevanje

Foto: www.mediaspeed.net

Sindikalist Štrukelj v tej izjavi trdi, da se razmere izboljšujejo, kar je res, saj se že sedmo četrtletje beležimo rast. Toda pri tem gladko zamolči, da smo pred tem strmoglavo padali. Zato je bruto domači proizvod Slovenije v drugem četrtletju letos še vedno realno nižji od tistega v drugem četrtletju leta 2008, torej pred krizo, in sicer kar za šest odstotkov! Večina članic EU beleži bistveno boljšo primerjavo s časom pred krizo.

Kaj pravijo podatki o varčevanju in gospodarski rasti, če jih primerjamo s tistimi izpred začetka krize leta 2008? Razkrivajo strašansko veliko nevarnost, če bo Slovenija verjela pozivom enega od najbolj radikalnih sindikalnih vodij v Sloveniji, Branimirja Štruklja.

 

Eden najglasnejših slovenskih sindikalnih vodij je nazadnje takšno držo pokazal v ponedeljkovih Odmevih, zaradi česar si je s strani soudeleženca v diskusiji, predstavnika delodajalcev Igorja Antauerja, prislužil celo očitek, da takšne izjave spominjajo na finančno piramido. Na prvi pogled pretirano. Toda poglobljena primerjava Štrukljevih izjav z realnimi podatki kaže, da ima Antauer še kako prav.

 

 

Prva cvetka: vse cveti, mar res?

 

Prva Štrukljeva izjava: "Z vlado smo se konec leta 2014 dogovorili o plačah za prihodnje leto. Takrat še nismo vedeli, da bo takšna rast, zato smo pristali še eno leto na znižanje plač, neplačevanje delovne uspešnosti, dodatkov, napredovanj, pri regresu smo šli pod zakonski minimum. Od takrat stvari samo izboljšujejo, zato ni mogoče razumeti vlade, zakaj ne more izpolniti tistega, kar je podpisala pred letom dni."

 

Sindikalist Štrukelj v tej izjavi trdi, da se razmere izboljšujejo, kar je res, saj se že sedmo četrtletje beležimo rast. Toda pri tem gladko zamolči, da smo pred tem strmoglavo padali. Zato je bruto domači proizvod Slovenije v drugem četrtletju letos še vedno realno nižji od tistega v drugem četrtletju leta 2008, torej pred krizo, in sicer kar za šest odstotkov! Večina članic EU beleži bistveno boljšo primerjavo s časom pred krizo.

 

Obenem Štrukelj poudarja, da so lani v dogovoru z vlado pristali na varčevanje. Toda tudi to ne bo držalo. Sindikati javnega sektorja so se zgolj odpovedali nekaj obljubam države, ki so bile podane pred krizo. Te obljube so postale po začetku krize povsem nerealne. Dejansko pa v povprečju pravega varčevanja v javnem sektorju sploh ni bilo.

 

 

Dejstva so namreč naslednja:

 

1. Junija leta 2015 je bilo po podatkih Ajpesa v gospodarstvu 67.000 manj delovnih mest kot junija 2008. V istem obdobju je število delovnih mest v javnem sektorju, kljub krizi, celo zraslo za 3.000!

 

2. Tudi masa plač se je v javnem sektorju (9,0 odstotkov) povečala bolj kot v gospodarstvu (2,7 odstotka).

 

3. Povprečna bruto plača se je v gospodarstvu res dvignila za 18,1 odstotka, v javnem sektorju pa "zgolj" za 6,9 odstotka. "Zgolj" zato, ker je manjše povečanje bruto plače v javnem sektorju posledica večjega števila zaposlenih v javnem sektorju, kljub krizi! In zato ker povprečna bruto plača v gospodarstvu kljub temu še vedno zelo zaostaja za povprečno bruto plačo v javnem sektorju. Za dobrih 230 evrov, kar je dodatna anomalija.

 

 

Druga cvetka: plače gor, pa naj stane, kolikor hoče!

 

Ob takšnih podatkih, vlada kljub temu ponuja še več Štruklju. Minister Boris Koprivnikar v ponedeljkovih Odmevih:

 

"Ponudba vlade je sprostitev napredovanj, kar znaša 180 milijonov evrov v masi plač. Ostale ukrepe bi postopno odpravljali, sicer bi to povzročilo povečanje za 310 milijonov evrov. Pri 0,5% povečanju domače porabe je to 4,2% povečanja stroškov dela v javnem sektorju."

 

A Branimirju Štruklju tudi takšna velikodušna ponudba ni dovolj: 

 

"Mi smo varčevali sedem let in zdaj je tega dovolj. Ne le za zaposlene v javnem sektorju, temveč tudi za tiste v gospodarstvu. Če smo delavke in delavci privarčevali v času krize, kapital pa se je v deležu BDP povečeval, je nastopil čas, da dobimo nekaj nazaj. Plače je treba počasi dvigovati."

 

Koliko so privarčevali v celoti v javnem sektorju, sem že opisal. Masa za plače se je kar krepko povečala. A če je zaposlenih več, seveda to povzroči manjši del pogače za posamezne javne uslužbence. No, tudi tu so se dogajale anomalije, k čemur se vrnem pozneje. V mnogih delih javnega sektorja so res varčevali, v drugih pa nasprotno.

 

Večja težava je v tem, kaj si predstavljamo pod besedo varčevanje. Kako smo vsi v Sloveniji v vseh kriznih letih varčevali, če pa se je konsolidirani dolg države od leta 2008 povečal od 8,6 milijarde evrov na vrtoglavih 30,7 milijarde evrov letos? Odgovor je preprost: rast celotne Slovenije je bila v času pred letom 2008 zlagana. Temeljila je na zadolževanju. Po letu 2008 tega nismo priznali, zato smo zapravili vso rezervo, ki smo jo imeli dotlej kot sorazmerno nizko zadolžena država. To ceno plačujemo vsi: delavke, delavci, javne uslužbenke, javni uslužbenci, prek sanacije bank in prestrukturiranja tudi lastniki podjetij, torej kapital po Štrukljevo. Mar je res vnovično dodatno zadolževanje za plače, ki bo ugonobilo že tako slabe perspektive mlade generacije, rešitev za Slovenijo.

 

 

Tretja cvetka: dvignili smo celo davek, ki ga sploh še nismo uzakonili!

 

Na tezo glasnega sindikalista, da je treba plače povečati, se je nato moral odzvati celo televizijski voditelj Slavko Bobovnik in ga opozoriti na luknjo v proračunu. A Štrukelj se seveda ne da:

 

"Ni bilo treba dvigovati davka na nepremičnine. Imamo enega najnižjih davkov na dobiček, ki izrazito hitro raste. Cedularno niso obdavčene dividende od kapitala. Ko bodo vse to naredili, naj pridejo nazaj k nam in rečejo, da ni mogoče dvigovat plač."

 

Najbolj bode v oči, da smo po prepričanju Štruklja v Sloveniji že dvignili davek na nepremičnine, ki pa ga - sploh še nismo uveljavili! Prav ta davek je po drugi strani treba uveljaviti v Sloveniji, ker je poleg obdavčenja kapitala pri nas nizko obdavčeno tudi osebno premoženje. Po drugi strani pa je glasni sindikalist seveda zamolčal, da je delo zelo obdavčeno. Po bruto stroških dela v dodani vrednosti je Slovenija na prvem mestu v EU. Vse to piše v analizi ministrstva za finance pred davčno reformo. A Štrukelj javnosti prodaja le eno plat zgodbe.

 

 

Četrta cvetka: Samo Drugi so krivi, mi smo žrtve!

 

Na to ga je opozoril tudi minister Boris Koprivnikar:

 

"Novih davkov ne bo, bo pa davčno prestrukturiranje in to dobro poznate …"

 

A Štrukelj nato eksplodira:

 

"To pomeni zgolj to, da se bomo zaposleni v tej državi spopadli s kapitalom za del gospodarske rasti. Mi ne bomo ostali brez, ker smo največ žrtvovali v krizi. Kapital ni. In tu bomo vzeli del, ki so nam ga vzeli .. Zadolžila so se zasebna podjetja in mi smo nacionalizirali dolgove. Zdaj jih pa vsi plačujemo."

 

 

Pustimo ob strani, da so sindikati blokirali marsikatero nujno reformo, kar bi nas bistveno prej povleklo iz krize. Je pa nujno poudariti, da je pomemben del odgovornosti na tistih menedžerjih, ki so pod ceno ali s pretiranim zadolževanjem povzročili propade podjetij. O tem ni dvoma. A mimogrede, to so storili ob navezi s politiko, ob pomoči bank v državni lasti. Brez politike in državnih bank to ne bi bilo mogoče. Paradoksalno, prav Branimir Štrukelj pa je med tistimi, ki najbolj radikalno brani vsakršno državno premoženje v gospodarstvu.

 

Ne glede na ta paradoks ima prav, ko pravi, da smo nacionalizirali dolgove zasebnih podjetij. Toda sanacija bank, prek katere prestruktururamo prezadolžena podjetja, je stala nekaj milijard evrov, mi pa smo se dodatno zadolžili kar za 22 milijard evrov. Ker smo preveč trošili glede na ustvarjeno, pa še napačno ekonomsko politiko smo se šli.

 

A konkreten odgovor na njegove apetite mu je v ponedeljkovih Odmevih moral podati kar minister Koprivnikar:

 

"Dejstvo je, da bomo letos v javnem sektorju porabili milijardo več, kot bomo ustvarili, torej se bomo ponovno zadolžili."

 

A glejte zlomka, Štrukelj tudi temu vsesplošno znanemu podatku ne verjame:

 

"Ta podatek ni točen. Delež plač v javnem in zasebnem sektorju v primerjavi z evropskimi državami pada že četrto leto. Medtem ko drugje narašča, pri nas še vedno pada. Zato je potrošnja tako majhna in zato nimamo tako močne gospodarske rasti, kot bi jo sicer lahko imeli. Čudim se, da predstavniki obrtništva ne zagovarjajo višjih plač, zato da bi ljudje lahko kupovali."

 

Ja, pustimo ob strani, da Štrukelj na ta pomemben podatek ministra odgovarja s podatki, ki so mu očitno padli na pamet z drugega planeta. In da mu triodstotna rast ni dovolj. On bi 4-, 5-odstotno. Posvetimo se kljub temu njegovi vsebini.

 

Če bi Slovenija reagirala tako kot številne druge države takoj po začetku krize in racionalizirala tudi javno porabo, bi pri nas plače tudi že rasle. Tudi v zadnjih štirih letih. A smo se odločili za pot skokovitega zadolževanja. V nasprotju s slovensko politiko pa so bili ljudje modri. Malo znan je podatek, da so slovenska gospodinjstva med najmanj zadolženimi v EU. Torej ni prav veliko objektivnih razlogov za to, da potrošnja še ni zrasla. Razen tiste modrosti, ki pravi, da se tisti, ki ga je pičila kača, še zvite vrvi boji. Ali drugače: kriza je mnoge močno pičila, drugi so to videli, zato se je spet pokazalo, da je previdnost mati modrosti.

 

Za razliko od Štrukljeve sle po višji javni porabi na račun novih dolgov, ki jih bodo morali plačevati naši otroci.

 

Nauk: ljudstvo je morda vendarle pametnejše od kakega slovenskega mnenjskega voditelja.

Tako bi lahko sodili po tem, da večina prebivalcev še vedno ne troši, kot bi lahko, čeprav so v povprečju zadolženi približno tako kot slovenska država leta 2008. Nizko. Štrukelj pa bi se še naprej dodatno zadolževal, čeprav ima proračun milijardno luknjo, samo da bi bile plače višje. Bruto plače, da se razumemo. A morda ni povsem tako. Morda ima tudi glasni sindikalist svojo kapitalsko računico. Morda je njegova glasnost veliko vredna.

 

Poglejmo od blizu podatkemo zaposlenih v javnem sektorju. Malce bolj v drobovje. Res je bilo maja letos več kot 3.000 več javnih uslužbencev kot maja 2008. Toda po podatkih Ajpesa se je število uslužbencev v ožjih državni upravi zmanjšalo za več kot 3.000. To so vladne službe, ministrstva, upravne enote in pravosodje. Obenem pa se je samo v izobraževanju in športu ter zdravstvu število uslužbencev zvišalo kar za 5.000. Od tega pol v Štrukljevem sindikalnem resorju. Od koder se napaja s članarino.

 

Je mogoče, da je to glavna motivacija Štrukljeve finančne piramide?

 

 

Goran Novković je generalni svetovalec GZS.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,173
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,581
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,837
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,093
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,002
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,115
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 719
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 779