Komentar

Finančna piramida Branimirja Štruklja

Primerjava izjav šefa sindikata vzgoje in izobraževanja z realnimi podatki razkriva veliko nevarnost, ki grozi Sloveniji, če bo vlada podlegla njegovemu populizmu: težnjo po finančni piramidi v javnih financah.

02.09.2015 22:30
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   branimir štrukelj   sindikati   vlada   kriza   varčevanje

Foto: www.mediaspeed.net

Sindikalist Štrukelj v tej izjavi trdi, da se razmere izboljšujejo, kar je res, saj se že sedmo četrtletje beležimo rast. Toda pri tem gladko zamolči, da smo pred tem strmoglavo padali. Zato je bruto domači proizvod Slovenije v drugem četrtletju letos še vedno realno nižji od tistega v drugem četrtletju leta 2008, torej pred krizo, in sicer kar za šest odstotkov! Večina članic EU beleži bistveno boljšo primerjavo s časom pred krizo.

Kaj pravijo podatki o varčevanju in gospodarski rasti, če jih primerjamo s tistimi izpred začetka krize leta 2008? Razkrivajo strašansko veliko nevarnost, če bo Slovenija verjela pozivom enega od najbolj radikalnih sindikalnih vodij v Sloveniji, Branimirja Štruklja.

 

Eden najglasnejših slovenskih sindikalnih vodij je nazadnje takšno držo pokazal v ponedeljkovih Odmevih, zaradi česar si je s strani soudeleženca v diskusiji, predstavnika delodajalcev Igorja Antauerja, prislužil celo očitek, da takšne izjave spominjajo na finančno piramido. Na prvi pogled pretirano. Toda poglobljena primerjava Štrukljevih izjav z realnimi podatki kaže, da ima Antauer še kako prav.

 

 

Prva cvetka: vse cveti, mar res?

 

Prva Štrukljeva izjava: "Z vlado smo se konec leta 2014 dogovorili o plačah za prihodnje leto. Takrat še nismo vedeli, da bo takšna rast, zato smo pristali še eno leto na znižanje plač, neplačevanje delovne uspešnosti, dodatkov, napredovanj, pri regresu smo šli pod zakonski minimum. Od takrat stvari samo izboljšujejo, zato ni mogoče razumeti vlade, zakaj ne more izpolniti tistega, kar je podpisala pred letom dni."

 

Sindikalist Štrukelj v tej izjavi trdi, da se razmere izboljšujejo, kar je res, saj se že sedmo četrtletje beležimo rast. Toda pri tem gladko zamolči, da smo pred tem strmoglavo padali. Zato je bruto domači proizvod Slovenije v drugem četrtletju letos še vedno realno nižji od tistega v drugem četrtletju leta 2008, torej pred krizo, in sicer kar za šest odstotkov! Večina članic EU beleži bistveno boljšo primerjavo s časom pred krizo.

 

Obenem Štrukelj poudarja, da so lani v dogovoru z vlado pristali na varčevanje. Toda tudi to ne bo držalo. Sindikati javnega sektorja so se zgolj odpovedali nekaj obljubam države, ki so bile podane pred krizo. Te obljube so postale po začetku krize povsem nerealne. Dejansko pa v povprečju pravega varčevanja v javnem sektorju sploh ni bilo.

 

 

Dejstva so namreč naslednja:

 

1. Junija leta 2015 je bilo po podatkih Ajpesa v gospodarstvu 67.000 manj delovnih mest kot junija 2008. V istem obdobju je število delovnih mest v javnem sektorju, kljub krizi, celo zraslo za 3.000!

 

2. Tudi masa plač se je v javnem sektorju (9,0 odstotkov) povečala bolj kot v gospodarstvu (2,7 odstotka).

 

3. Povprečna bruto plača se je v gospodarstvu res dvignila za 18,1 odstotka, v javnem sektorju pa "zgolj" za 6,9 odstotka. "Zgolj" zato, ker je manjše povečanje bruto plače v javnem sektorju posledica večjega števila zaposlenih v javnem sektorju, kljub krizi! In zato ker povprečna bruto plača v gospodarstvu kljub temu še vedno zelo zaostaja za povprečno bruto plačo v javnem sektorju. Za dobrih 230 evrov, kar je dodatna anomalija.

 

 

Druga cvetka: plače gor, pa naj stane, kolikor hoče!

 

Ob takšnih podatkih, vlada kljub temu ponuja še več Štruklju. Minister Boris Koprivnikar v ponedeljkovih Odmevih:

 

"Ponudba vlade je sprostitev napredovanj, kar znaša 180 milijonov evrov v masi plač. Ostale ukrepe bi postopno odpravljali, sicer bi to povzročilo povečanje za 310 milijonov evrov. Pri 0,5% povečanju domače porabe je to 4,2% povečanja stroškov dela v javnem sektorju."

 

A Branimirju Štruklju tudi takšna velikodušna ponudba ni dovolj: 

 

"Mi smo varčevali sedem let in zdaj je tega dovolj. Ne le za zaposlene v javnem sektorju, temveč tudi za tiste v gospodarstvu. Če smo delavke in delavci privarčevali v času krize, kapital pa se je v deležu BDP povečeval, je nastopil čas, da dobimo nekaj nazaj. Plače je treba počasi dvigovati."

 

Koliko so privarčevali v celoti v javnem sektorju, sem že opisal. Masa za plače se je kar krepko povečala. A če je zaposlenih več, seveda to povzroči manjši del pogače za posamezne javne uslužbence. No, tudi tu so se dogajale anomalije, k čemur se vrnem pozneje. V mnogih delih javnega sektorja so res varčevali, v drugih pa nasprotno.

 

Večja težava je v tem, kaj si predstavljamo pod besedo varčevanje. Kako smo vsi v Sloveniji v vseh kriznih letih varčevali, če pa se je konsolidirani dolg države od leta 2008 povečal od 8,6 milijarde evrov na vrtoglavih 30,7 milijarde evrov letos? Odgovor je preprost: rast celotne Slovenije je bila v času pred letom 2008 zlagana. Temeljila je na zadolževanju. Po letu 2008 tega nismo priznali, zato smo zapravili vso rezervo, ki smo jo imeli dotlej kot sorazmerno nizko zadolžena država. To ceno plačujemo vsi: delavke, delavci, javne uslužbenke, javni uslužbenci, prek sanacije bank in prestrukturiranja tudi lastniki podjetij, torej kapital po Štrukljevo. Mar je res vnovično dodatno zadolževanje za plače, ki bo ugonobilo že tako slabe perspektive mlade generacije, rešitev za Slovenijo.

 

 

Tretja cvetka: dvignili smo celo davek, ki ga sploh še nismo uzakonili!

 

Na tezo glasnega sindikalista, da je treba plače povečati, se je nato moral odzvati celo televizijski voditelj Slavko Bobovnik in ga opozoriti na luknjo v proračunu. A Štrukelj se seveda ne da:

 

"Ni bilo treba dvigovati davka na nepremičnine. Imamo enega najnižjih davkov na dobiček, ki izrazito hitro raste. Cedularno niso obdavčene dividende od kapitala. Ko bodo vse to naredili, naj pridejo nazaj k nam in rečejo, da ni mogoče dvigovat plač."

 

Najbolj bode v oči, da smo po prepričanju Štruklja v Sloveniji že dvignili davek na nepremičnine, ki pa ga - sploh še nismo uveljavili! Prav ta davek je po drugi strani treba uveljaviti v Sloveniji, ker je poleg obdavčenja kapitala pri nas nizko obdavčeno tudi osebno premoženje. Po drugi strani pa je glasni sindikalist seveda zamolčal, da je delo zelo obdavčeno. Po bruto stroških dela v dodani vrednosti je Slovenija na prvem mestu v EU. Vse to piše v analizi ministrstva za finance pred davčno reformo. A Štrukelj javnosti prodaja le eno plat zgodbe.

 

 

Četrta cvetka: Samo Drugi so krivi, mi smo žrtve!

 

Na to ga je opozoril tudi minister Boris Koprivnikar:

 

"Novih davkov ne bo, bo pa davčno prestrukturiranje in to dobro poznate …"

 

A Štrukelj nato eksplodira:

 

"To pomeni zgolj to, da se bomo zaposleni v tej državi spopadli s kapitalom za del gospodarske rasti. Mi ne bomo ostali brez, ker smo največ žrtvovali v krizi. Kapital ni. In tu bomo vzeli del, ki so nam ga vzeli .. Zadolžila so se zasebna podjetja in mi smo nacionalizirali dolgove. Zdaj jih pa vsi plačujemo."

 

 

Pustimo ob strani, da so sindikati blokirali marsikatero nujno reformo, kar bi nas bistveno prej povleklo iz krize. Je pa nujno poudariti, da je pomemben del odgovornosti na tistih menedžerjih, ki so pod ceno ali s pretiranim zadolževanjem povzročili propade podjetij. O tem ni dvoma. A mimogrede, to so storili ob navezi s politiko, ob pomoči bank v državni lasti. Brez politike in državnih bank to ne bi bilo mogoče. Paradoksalno, prav Branimir Štrukelj pa je med tistimi, ki najbolj radikalno brani vsakršno državno premoženje v gospodarstvu.

 

Ne glede na ta paradoks ima prav, ko pravi, da smo nacionalizirali dolgove zasebnih podjetij. Toda sanacija bank, prek katere prestruktururamo prezadolžena podjetja, je stala nekaj milijard evrov, mi pa smo se dodatno zadolžili kar za 22 milijard evrov. Ker smo preveč trošili glede na ustvarjeno, pa še napačno ekonomsko politiko smo se šli.

 

A konkreten odgovor na njegove apetite mu je v ponedeljkovih Odmevih moral podati kar minister Koprivnikar:

 

"Dejstvo je, da bomo letos v javnem sektorju porabili milijardo več, kot bomo ustvarili, torej se bomo ponovno zadolžili."

 

A glejte zlomka, Štrukelj tudi temu vsesplošno znanemu podatku ne verjame:

 

"Ta podatek ni točen. Delež plač v javnem in zasebnem sektorju v primerjavi z evropskimi državami pada že četrto leto. Medtem ko drugje narašča, pri nas še vedno pada. Zato je potrošnja tako majhna in zato nimamo tako močne gospodarske rasti, kot bi jo sicer lahko imeli. Čudim se, da predstavniki obrtništva ne zagovarjajo višjih plač, zato da bi ljudje lahko kupovali."

 

Ja, pustimo ob strani, da Štrukelj na ta pomemben podatek ministra odgovarja s podatki, ki so mu očitno padli na pamet z drugega planeta. In da mu triodstotna rast ni dovolj. On bi 4-, 5-odstotno. Posvetimo se kljub temu njegovi vsebini.

 

Če bi Slovenija reagirala tako kot številne druge države takoj po začetku krize in racionalizirala tudi javno porabo, bi pri nas plače tudi že rasle. Tudi v zadnjih štirih letih. A smo se odločili za pot skokovitega zadolževanja. V nasprotju s slovensko politiko pa so bili ljudje modri. Malo znan je podatek, da so slovenska gospodinjstva med najmanj zadolženimi v EU. Torej ni prav veliko objektivnih razlogov za to, da potrošnja še ni zrasla. Razen tiste modrosti, ki pravi, da se tisti, ki ga je pičila kača, še zvite vrvi boji. Ali drugače: kriza je mnoge močno pičila, drugi so to videli, zato se je spet pokazalo, da je previdnost mati modrosti.

 

Za razliko od Štrukljeve sle po višji javni porabi na račun novih dolgov, ki jih bodo morali plačevati naši otroci.

 

Nauk: ljudstvo je morda vendarle pametnejše od kakega slovenskega mnenjskega voditelja.

Tako bi lahko sodili po tem, da večina prebivalcev še vedno ne troši, kot bi lahko, čeprav so v povprečju zadolženi približno tako kot slovenska država leta 2008. Nizko. Štrukelj pa bi se še naprej dodatno zadolževal, čeprav ima proračun milijardno luknjo, samo da bi bile plače višje. Bruto plače, da se razumemo. A morda ni povsem tako. Morda ima tudi glasni sindikalist svojo kapitalsko računico. Morda je njegova glasnost veliko vredna.

 

Poglejmo od blizu podatkemo zaposlenih v javnem sektorju. Malce bolj v drobovje. Res je bilo maja letos več kot 3.000 več javnih uslužbencev kot maja 2008. Toda po podatkih Ajpesa se je število uslužbencev v ožjih državni upravi zmanjšalo za več kot 3.000. To so vladne službe, ministrstva, upravne enote in pravosodje. Obenem pa se je samo v izobraževanju in športu ter zdravstvu število uslužbencev zvišalo kar za 5.000. Od tega pol v Štrukljevem sindikalnem resorju. Od koder se napaja s članarino.

 

Je mogoče, da je to glavna motivacija Štrukljeve finančne piramide?

 

 

Goran Novković je generalni svetovalec GZS.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.251
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.015
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.389
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.978
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.044
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.008
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.224
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.092
09/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.485
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699