Komentar

Polemike o beguncih

Zaradi aktualnega in tragičnega naraščanja števila izseljencev iz severne Afrike, Sirije in Afganistana, zaradi političnih in pravnih problemov, ki jih povzročajo nekaterim evropskim državam, navsezadnje pa zaradi ideoloških nesporazumov v zvezi z vsem tem sem napisal dobronameren spis o solidarnosti in ga poslal uredniku časopisa, ki sodi v skupino t.i. vodilnih (main stream) slovenskih medijev.

05.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   begunci   kriza   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

V tem spisu sem omenil nekaj splošnih in splošno dostopnih podatkov, npr. da je delež beguncev (tistih, ki morajo zapustiti domove zaradi življenjske nevarnosti, nasilja, vojne, kršitev človekovih pravic...) v veliki izseljenski skupnosti, ki naj bi štela preko 200 milijonov ljudi, okrog 16 milijonov ali 7,6 odstotkov. (Gre za ocene Svetovne banke oziroma Wikipedije za leto 2010).

 

Urednik vodilnega časopisa mi je čez nekaj dni poslal naslednje sporočilo:

 

Spoštovani,

Če prav razumem, je izhodišče vašega teksta podatek, da je med begunci / migranti slaba desetina tistih, ki so se na pot podali zaradi vojne oz. neznostnega nasilja, več kot devetdeset odstotkov pa jih je na pot odšlo zaradi ekonomskih razlogov.

Ocene s terena (makedonsko-grška meja), s katerimi razpolagam, so povsem drugačne. 90 odstotkov beguncev je po podatkih kolega ..., ki se je pogovarjal s stotinami beguncev, šlo na pot zaradi nasilja. Le desetina zaradi ekonomskih razlogov.

Ker vaš članek temelji na neidintificiranem podatku, ki ga tereni podatki hkrati zanikajo, v ...  ni objavljiv.


lep pozdrav

 

(podpis)

 

 

Sledil je moj kratek odgovor uredniku:

 

Vprašajte se, zakaj "begunci" hočejo v Nemčijo in Anglijo, ne bi pa ostali v Turčiji, Italiji, Franciji? Ali Rusija ali Srbija nista varni državi, kjer njihovo življenje ne bi bilo ogroženo. Zakaj ne bi ostali na Hrvaškem ali v Sloveniji?

Ne mučite se več z mojim tekstom, gospodje iz ozadja vas že opazujejo sumničavo. V demokratičnem socializmu smo objavljali tudi tekste, s katerimi se nismo strinjali. Morda pa vam vseeno ne gre za demokratični socializem?

 

 

Urednik je ponovno odgovoril;

 

Vaš tekst temelji na podatku neznanega izvora, ki je, kot sklepam po terenskih poročilih, povsem napačen. Menda se analize začnejo s podatki, katerih poreklo je znano.

 

 

Odgovoril sem tudi jaz:

 

Oglejte si wikipedijo, sicer pa nimate razen ideološkega nobenega odgovora na vprašanje ciljnih držav. Bosanci leta 1992 so prišli v Slovenijo, ker je bila najbližja mirna država. Novinarski intervjuji seveda še niso zanesljiv statisticen podatek.

 

 

Urednik je poslal še eno sporočilo - s citatom v angleščini, ki sem ga prevedel za potrebe tukajšnjega spisa:

 

Tudi vas vabim k branju wikipedije. Novinarska terenska ocena je bistveno bližje oceni ZN kot vašim podatkom. 

Ugotavljanje motivacije je kompleksno, vendar so mnogi migranti (62 odstotkov po oceni OZN iz julija 2015) vojni begunci, ki bežijo iz držav, med katerimi so Sirija, Eritreja in Afganistan. Izseljenci iz podsaharske Afrike bolj verjetno bežijo zaradi brezupne revščine in pomanjkanja služb, mnogi med njimi upajo na boljše življenje in možnosti zaposlitve.

 

Na podlagi tega, kar sva si povedala z urednikom vodilnega časopisa, moram ugotoviti naslednje. Predvsem ni upravičen urednikov očitek, da gre v mojem primeru za "podatek neznanega izvora". Moj podatek izvira iz istega izvora kot urednikov, le da sem jaz navajal iz članka "Selitve ljudi", ki razpravlja o migracijah v svetovnem merilu, urednik pa iz članka "Evropska migrantska kriza". Seveda dopuščam, da so podatki za različna leta različni in bi torej bilo mogoče, da se je delež beguncev - posebej med evropskimi izseljenci - povečal. Če evropski prištejemo ekonomsko emigracijo na prostoru nekdanje Sovjetske zveze ali iz Mehike v ZDA, so številke seveda povsem drugačne. V Evropi je priseljencev okrog 72 milijonov, na celem svetu pa menda 232 milijonov. Verjetno je danes razmerje med migranti in begunci (zaradi bližnjih vojn, morda tudi zaradi nejasne politike EU) v Evropi drugačno kot sicer v svetu. Vendar primerjanje svetovnih številk z evropskimi ni nič drugačno od primerjanja jabolk in hrušk.

 

In zdaj k stvari:

 

1. vodilni časopis in njegov urednik spadata med kritike zahodne civilizacije in še posebej evroatlantskega zavezništva, politični begunci pa se jima zdijo koristno dopolnilo k takšni kritiki;

 

2. za takšne kritike zahodne civilizacije je značilno, da slabo prenašajo stališča, ki so različna od njihovih lastnih ali narekovanih iz ozadja;

 

3. agencija OZN za begunce (UNHCR) navaja, da je danes po svetu 60 milijonov nasilno razseljenih ljudi, kar vključuje tudi tiste, ki so preseljeni v svojih lastnih državah;

 

4. t.i. begunska (bolje izseljenska) kriza zaenkrat ni podrla temeljnih načel Evropske unije, med katera spada tudi solidarnost; sploh pa ni podrla pravil in meril, ki po celem svetu veljajo za prehajanje meja;

 

5. nemški tednik Der Spiegel poroča, da je v letošnjih prvih sedmih mesecih 44 odstotkov beguncev prišlo iz Balkana - torej ne iz držav, kjer vlada vojna;

 

6. v enem letu je v Veliko Britanijo prišlo 636.000 priseljencev, med katerimi je za azil prosilo 25.000 priseljencev;

 

7. leta 2014 je Velika Britanija zavrnila 15.000 (61%) prošenj za azil;

 

8. reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!
0
22.09.2018 23:15
Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavilmulata, ki je v dilemi ali je huje to, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
10
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
14
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.486
02/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.409
03/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.848
04/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.854
05/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 2.240
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.916
07/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.392
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.401
09/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.162
10/
Hrib svobode na gori umetnosti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.062