Komentar

Polemike o beguncih

Zaradi aktualnega in tragičnega naraščanja števila izseljencev iz severne Afrike, Sirije in Afganistana, zaradi političnih in pravnih problemov, ki jih povzročajo nekaterim evropskim državam, navsezadnje pa zaradi ideoloških nesporazumov v zvezi z vsem tem sem napisal dobronameren spis o solidarnosti in ga poslal uredniku časopisa, ki sodi v skupino t.i. vodilnih (main stream) slovenskih medijev.

05.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   begunci   kriza   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

V tem spisu sem omenil nekaj splošnih in splošno dostopnih podatkov, npr. da je delež beguncev (tistih, ki morajo zapustiti domove zaradi življenjske nevarnosti, nasilja, vojne, kršitev človekovih pravic...) v veliki izseljenski skupnosti, ki naj bi štela preko 200 milijonov ljudi, okrog 16 milijonov ali 7,6 odstotkov. (Gre za ocene Svetovne banke oziroma Wikipedije za leto 2010).

 

Urednik vodilnega časopisa mi je čez nekaj dni poslal naslednje sporočilo:

 

Spoštovani,

Če prav razumem, je izhodišče vašega teksta podatek, da je med begunci / migranti slaba desetina tistih, ki so se na pot podali zaradi vojne oz. neznostnega nasilja, več kot devetdeset odstotkov pa jih je na pot odšlo zaradi ekonomskih razlogov.

Ocene s terena (makedonsko-grška meja), s katerimi razpolagam, so povsem drugačne. 90 odstotkov beguncev je po podatkih kolega ..., ki se je pogovarjal s stotinami beguncev, šlo na pot zaradi nasilja. Le desetina zaradi ekonomskih razlogov.

Ker vaš članek temelji na neidintificiranem podatku, ki ga tereni podatki hkrati zanikajo, v ...  ni objavljiv.


lep pozdrav

 

(podpis)

 

 

Sledil je moj kratek odgovor uredniku:

 

Vprašajte se, zakaj "begunci" hočejo v Nemčijo in Anglijo, ne bi pa ostali v Turčiji, Italiji, Franciji? Ali Rusija ali Srbija nista varni državi, kjer njihovo življenje ne bi bilo ogroženo. Zakaj ne bi ostali na Hrvaškem ali v Sloveniji?

Ne mučite se več z mojim tekstom, gospodje iz ozadja vas že opazujejo sumničavo. V demokratičnem socializmu smo objavljali tudi tekste, s katerimi se nismo strinjali. Morda pa vam vseeno ne gre za demokratični socializem?

 

 

Urednik je ponovno odgovoril;

 

Vaš tekst temelji na podatku neznanega izvora, ki je, kot sklepam po terenskih poročilih, povsem napačen. Menda se analize začnejo s podatki, katerih poreklo je znano.

 

 

Odgovoril sem tudi jaz:

 

Oglejte si wikipedijo, sicer pa nimate razen ideološkega nobenega odgovora na vprašanje ciljnih držav. Bosanci leta 1992 so prišli v Slovenijo, ker je bila najbližja mirna država. Novinarski intervjuji seveda še niso zanesljiv statisticen podatek.

 

 

Urednik je poslal še eno sporočilo - s citatom v angleščini, ki sem ga prevedel za potrebe tukajšnjega spisa:

 

Tudi vas vabim k branju wikipedije. Novinarska terenska ocena je bistveno bližje oceni ZN kot vašim podatkom. 

Ugotavljanje motivacije je kompleksno, vendar so mnogi migranti (62 odstotkov po oceni OZN iz julija 2015) vojni begunci, ki bežijo iz držav, med katerimi so Sirija, Eritreja in Afganistan. Izseljenci iz podsaharske Afrike bolj verjetno bežijo zaradi brezupne revščine in pomanjkanja služb, mnogi med njimi upajo na boljše življenje in možnosti zaposlitve.

 

Na podlagi tega, kar sva si povedala z urednikom vodilnega časopisa, moram ugotoviti naslednje. Predvsem ni upravičen urednikov očitek, da gre v mojem primeru za "podatek neznanega izvora". Moj podatek izvira iz istega izvora kot urednikov, le da sem jaz navajal iz članka "Selitve ljudi", ki razpravlja o migracijah v svetovnem merilu, urednik pa iz članka "Evropska migrantska kriza". Seveda dopuščam, da so podatki za različna leta različni in bi torej bilo mogoče, da se je delež beguncev - posebej med evropskimi izseljenci - povečal. Če evropski prištejemo ekonomsko emigracijo na prostoru nekdanje Sovjetske zveze ali iz Mehike v ZDA, so številke seveda povsem drugačne. V Evropi je priseljencev okrog 72 milijonov, na celem svetu pa menda 232 milijonov. Verjetno je danes razmerje med migranti in begunci (zaradi bližnjih vojn, morda tudi zaradi nejasne politike EU) v Evropi drugačno kot sicer v svetu. Vendar primerjanje svetovnih številk z evropskimi ni nič drugačno od primerjanja jabolk in hrušk.

 

In zdaj k stvari:

 

1. vodilni časopis in njegov urednik spadata med kritike zahodne civilizacije in še posebej evroatlantskega zavezništva, politični begunci pa se jima zdijo koristno dopolnilo k takšni kritiki;

 

2. za takšne kritike zahodne civilizacije je značilno, da slabo prenašajo stališča, ki so različna od njihovih lastnih ali narekovanih iz ozadja;

 

3. agencija OZN za begunce (UNHCR) navaja, da je danes po svetu 60 milijonov nasilno razseljenih ljudi, kar vključuje tudi tiste, ki so preseljeni v svojih lastnih državah;

 

4. t.i. begunska (bolje izseljenska) kriza zaenkrat ni podrla temeljnih načel Evropske unije, med katera spada tudi solidarnost; sploh pa ni podrla pravil in meril, ki po celem svetu veljajo za prehajanje meja;

 

5. nemški tednik Der Spiegel poroča, da je v letošnjih prvih sedmih mesecih 44 odstotkov beguncev prišlo iz Balkana - torej ne iz držav, kjer vlada vojna;

 

6. v enem letu je v Veliko Britanijo prišlo 636.000 priseljencev, med katerimi je za azil prosilo 25.000 priseljencev;

 

7. leta 2014 je Velika Britanija zavrnila 15.000 (61%) prošenj za azil;

 

8. reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.352
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.316
03/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.493
04/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.178
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.369
06/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.072
07/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.597
08/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 743
09/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 993
10/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 791