Komentar

Polemike o beguncih

Zaradi aktualnega in tragičnega naraščanja števila izseljencev iz severne Afrike, Sirije in Afganistana, zaradi političnih in pravnih problemov, ki jih povzročajo nekaterim evropskim državam, navsezadnje pa zaradi ideoloških nesporazumov v zvezi z vsem tem sem napisal dobronameren spis o solidarnosti in ga poslal uredniku časopisa, ki sodi v skupino t.i. vodilnih (main stream) slovenskih medijev.

05.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   begunci   kriza   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

V tem spisu sem omenil nekaj splošnih in splošno dostopnih podatkov, npr. da je delež beguncev (tistih, ki morajo zapustiti domove zaradi življenjske nevarnosti, nasilja, vojne, kršitev človekovih pravic...) v veliki izseljenski skupnosti, ki naj bi štela preko 200 milijonov ljudi, okrog 16 milijonov ali 7,6 odstotkov. (Gre za ocene Svetovne banke oziroma Wikipedije za leto 2010).

 

Urednik vodilnega časopisa mi je čez nekaj dni poslal naslednje sporočilo:

 

Spoštovani,

Če prav razumem, je izhodišče vašega teksta podatek, da je med begunci / migranti slaba desetina tistih, ki so se na pot podali zaradi vojne oz. neznostnega nasilja, več kot devetdeset odstotkov pa jih je na pot odšlo zaradi ekonomskih razlogov.

Ocene s terena (makedonsko-grška meja), s katerimi razpolagam, so povsem drugačne. 90 odstotkov beguncev je po podatkih kolega ..., ki se je pogovarjal s stotinami beguncev, šlo na pot zaradi nasilja. Le desetina zaradi ekonomskih razlogov.

Ker vaš članek temelji na neidintificiranem podatku, ki ga tereni podatki hkrati zanikajo, v ...  ni objavljiv.


lep pozdrav

 

(podpis)

 

 

Sledil je moj kratek odgovor uredniku:

 

Vprašajte se, zakaj "begunci" hočejo v Nemčijo in Anglijo, ne bi pa ostali v Turčiji, Italiji, Franciji? Ali Rusija ali Srbija nista varni državi, kjer njihovo življenje ne bi bilo ogroženo. Zakaj ne bi ostali na Hrvaškem ali v Sloveniji?

Ne mučite se več z mojim tekstom, gospodje iz ozadja vas že opazujejo sumničavo. V demokratičnem socializmu smo objavljali tudi tekste, s katerimi se nismo strinjali. Morda pa vam vseeno ne gre za demokratični socializem?

 

 

Urednik je ponovno odgovoril;

 

Vaš tekst temelji na podatku neznanega izvora, ki je, kot sklepam po terenskih poročilih, povsem napačen. Menda se analize začnejo s podatki, katerih poreklo je znano.

 

 

Odgovoril sem tudi jaz:

 

Oglejte si wikipedijo, sicer pa nimate razen ideološkega nobenega odgovora na vprašanje ciljnih držav. Bosanci leta 1992 so prišli v Slovenijo, ker je bila najbližja mirna država. Novinarski intervjuji seveda še niso zanesljiv statisticen podatek.

 

 

Urednik je poslal še eno sporočilo - s citatom v angleščini, ki sem ga prevedel za potrebe tukajšnjega spisa:

 

Tudi vas vabim k branju wikipedije. Novinarska terenska ocena je bistveno bližje oceni ZN kot vašim podatkom. 

Ugotavljanje motivacije je kompleksno, vendar so mnogi migranti (62 odstotkov po oceni OZN iz julija 2015) vojni begunci, ki bežijo iz držav, med katerimi so Sirija, Eritreja in Afganistan. Izseljenci iz podsaharske Afrike bolj verjetno bežijo zaradi brezupne revščine in pomanjkanja služb, mnogi med njimi upajo na boljše življenje in možnosti zaposlitve.

 

Na podlagi tega, kar sva si povedala z urednikom vodilnega časopisa, moram ugotoviti naslednje. Predvsem ni upravičen urednikov očitek, da gre v mojem primeru za "podatek neznanega izvora". Moj podatek izvira iz istega izvora kot urednikov, le da sem jaz navajal iz članka "Selitve ljudi", ki razpravlja o migracijah v svetovnem merilu, urednik pa iz članka "Evropska migrantska kriza". Seveda dopuščam, da so podatki za različna leta različni in bi torej bilo mogoče, da se je delež beguncev - posebej med evropskimi izseljenci - povečal. Če evropski prištejemo ekonomsko emigracijo na prostoru nekdanje Sovjetske zveze ali iz Mehike v ZDA, so številke seveda povsem drugačne. V Evropi je priseljencev okrog 72 milijonov, na celem svetu pa menda 232 milijonov. Verjetno je danes razmerje med migranti in begunci (zaradi bližnjih vojn, morda tudi zaradi nejasne politike EU) v Evropi drugačno kot sicer v svetu. Vendar primerjanje svetovnih številk z evropskimi ni nič drugačno od primerjanja jabolk in hrušk.

 

In zdaj k stvari:

 

1. vodilni časopis in njegov urednik spadata med kritike zahodne civilizacije in še posebej evroatlantskega zavezništva, politični begunci pa se jima zdijo koristno dopolnilo k takšni kritiki;

 

2. za takšne kritike zahodne civilizacije je značilno, da slabo prenašajo stališča, ki so različna od njihovih lastnih ali narekovanih iz ozadja;

 

3. agencija OZN za begunce (UNHCR) navaja, da je danes po svetu 60 milijonov nasilno razseljenih ljudi, kar vključuje tudi tiste, ki so preseljeni v svojih lastnih državah;

 

4. t.i. begunska (bolje izseljenska) kriza zaenkrat ni podrla temeljnih načel Evropske unije, med katera spada tudi solidarnost; sploh pa ni podrla pravil in meril, ki po celem svetu veljajo za prehajanje meja;

 

5. nemški tednik Der Spiegel poroča, da je v letošnjih prvih sedmih mesecih 44 odstotkov beguncev prišlo iz Balkana - torej ne iz držav, kjer vlada vojna;

 

6. v enem letu je v Veliko Britanijo prišlo 636.000 priseljencev, med katerimi je za azil prosilo 25.000 priseljencev;

 

7. leta 2014 je Velika Britanija zavrnila 15.000 (61%) prošenj za azil;

 

8. reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
4
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,865
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,700
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,036
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,618
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,820
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,382
07/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 978
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,796
09/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 875
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,009