Komentar

Polemike o beguncih

Zaradi aktualnega in tragičnega naraščanja števila izseljencev iz severne Afrike, Sirije in Afganistana, zaradi političnih in pravnih problemov, ki jih povzročajo nekaterim evropskim državam, navsezadnje pa zaradi ideoloških nesporazumov v zvezi z vsem tem sem napisal dobronameren spis o solidarnosti in ga poslal uredniku časopisa, ki sodi v skupino t.i. vodilnih (main stream) slovenskih medijev.

05.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   begunci   kriza   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

V tem spisu sem omenil nekaj splošnih in splošno dostopnih podatkov, npr. da je delež beguncev (tistih, ki morajo zapustiti domove zaradi življenjske nevarnosti, nasilja, vojne, kršitev človekovih pravic...) v veliki izseljenski skupnosti, ki naj bi štela preko 200 milijonov ljudi, okrog 16 milijonov ali 7,6 odstotkov. (Gre za ocene Svetovne banke oziroma Wikipedije za leto 2010).

 

Urednik vodilnega časopisa mi je čez nekaj dni poslal naslednje sporočilo:

 

Spoštovani,

Če prav razumem, je izhodišče vašega teksta podatek, da je med begunci / migranti slaba desetina tistih, ki so se na pot podali zaradi vojne oz. neznostnega nasilja, več kot devetdeset odstotkov pa jih je na pot odšlo zaradi ekonomskih razlogov.

Ocene s terena (makedonsko-grška meja), s katerimi razpolagam, so povsem drugačne. 90 odstotkov beguncev je po podatkih kolega ..., ki se je pogovarjal s stotinami beguncev, šlo na pot zaradi nasilja. Le desetina zaradi ekonomskih razlogov.

Ker vaš članek temelji na neidintificiranem podatku, ki ga tereni podatki hkrati zanikajo, v ...  ni objavljiv.


lep pozdrav

 

(podpis)

 

 

Sledil je moj kratek odgovor uredniku:

 

Vprašajte se, zakaj "begunci" hočejo v Nemčijo in Anglijo, ne bi pa ostali v Turčiji, Italiji, Franciji? Ali Rusija ali Srbija nista varni državi, kjer njihovo življenje ne bi bilo ogroženo. Zakaj ne bi ostali na Hrvaškem ali v Sloveniji?

Ne mučite se več z mojim tekstom, gospodje iz ozadja vas že opazujejo sumničavo. V demokratičnem socializmu smo objavljali tudi tekste, s katerimi se nismo strinjali. Morda pa vam vseeno ne gre za demokratični socializem?

 

 

Urednik je ponovno odgovoril;

 

Vaš tekst temelji na podatku neznanega izvora, ki je, kot sklepam po terenskih poročilih, povsem napačen. Menda se analize začnejo s podatki, katerih poreklo je znano.

 

 

Odgovoril sem tudi jaz:

 

Oglejte si wikipedijo, sicer pa nimate razen ideološkega nobenega odgovora na vprašanje ciljnih držav. Bosanci leta 1992 so prišli v Slovenijo, ker je bila najbližja mirna država. Novinarski intervjuji seveda še niso zanesljiv statisticen podatek.

 

 

Urednik je poslal še eno sporočilo - s citatom v angleščini, ki sem ga prevedel za potrebe tukajšnjega spisa:

 

Tudi vas vabim k branju wikipedije. Novinarska terenska ocena je bistveno bližje oceni ZN kot vašim podatkom. 

Ugotavljanje motivacije je kompleksno, vendar so mnogi migranti (62 odstotkov po oceni OZN iz julija 2015) vojni begunci, ki bežijo iz držav, med katerimi so Sirija, Eritreja in Afganistan. Izseljenci iz podsaharske Afrike bolj verjetno bežijo zaradi brezupne revščine in pomanjkanja služb, mnogi med njimi upajo na boljše življenje in možnosti zaposlitve.

 

Na podlagi tega, kar sva si povedala z urednikom vodilnega časopisa, moram ugotoviti naslednje. Predvsem ni upravičen urednikov očitek, da gre v mojem primeru za "podatek neznanega izvora". Moj podatek izvira iz istega izvora kot urednikov, le da sem jaz navajal iz članka "Selitve ljudi", ki razpravlja o migracijah v svetovnem merilu, urednik pa iz članka "Evropska migrantska kriza". Seveda dopuščam, da so podatki za različna leta različni in bi torej bilo mogoče, da se je delež beguncev - posebej med evropskimi izseljenci - povečal. Če evropski prištejemo ekonomsko emigracijo na prostoru nekdanje Sovjetske zveze ali iz Mehike v ZDA, so številke seveda povsem drugačne. V Evropi je priseljencev okrog 72 milijonov, na celem svetu pa menda 232 milijonov. Verjetno je danes razmerje med migranti in begunci (zaradi bližnjih vojn, morda tudi zaradi nejasne politike EU) v Evropi drugačno kot sicer v svetu. Vendar primerjanje svetovnih številk z evropskimi ni nič drugačno od primerjanja jabolk in hrušk.

 

In zdaj k stvari:

 

1. vodilni časopis in njegov urednik spadata med kritike zahodne civilizacije in še posebej evroatlantskega zavezništva, politični begunci pa se jima zdijo koristno dopolnilo k takšni kritiki;

 

2. za takšne kritike zahodne civilizacije je značilno, da slabo prenašajo stališča, ki so različna od njihovih lastnih ali narekovanih iz ozadja;

 

3. agencija OZN za begunce (UNHCR) navaja, da je danes po svetu 60 milijonov nasilno razseljenih ljudi, kar vključuje tudi tiste, ki so preseljeni v svojih lastnih državah;

 

4. t.i. begunska (bolje izseljenska) kriza zaenkrat ni podrla temeljnih načel Evropske unije, med katera spada tudi solidarnost; sploh pa ni podrla pravil in meril, ki po celem svetu veljajo za prehajanje meja;

 

5. nemški tednik Der Spiegel poroča, da je v letošnjih prvih sedmih mesecih 44 odstotkov beguncev prišlo iz Balkana - torej ne iz držav, kjer vlada vojna;

 

6. v enem letu je v Veliko Britanijo prišlo 636.000 priseljencev, med katerimi je za azil prosilo 25.000 priseljencev;

 

7. leta 2014 je Velika Britanija zavrnila 15.000 (61%) prošenj za azil;

 

8. reševanje izseljenske krize bo zahtevalo tankočutnost in dobro premišljeno politiko, v središču katere pa mora biti poleg solidarnosti tudi varovanje kulturne dediščine, narodne istovetnosti in razumnega gospodarstva, ki je utemeljeno tehnološkem napredku, tekmovalnosti in upoštevanju osebnih dosežkov (meritokracija).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
15
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.309
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.473
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.252
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.413
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.559
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.289
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.062
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 949
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827