Komentar

V strategiji slovenske zunanje politike so begunci komaj omenjeni

Kdor pozorno prebere dokument z zvenečim naslovom Strategija slovenske zunanje politike, bo kmalu presenečen ugotovil, da le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov, in sicer na 31. strani. Če je torej že v teoriji stvar precej klavrna, kakšna bo potemtakem šele v praksi?!

05.09.2015 22:00
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   begunci   eu   slovenija   bližnji vzhod   isis   bruselj   eu   nato

Foto: arhiv Portala PLUS

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

Begunski val z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, s katerim se soočamo, poraja številna vprašanja in hkrati zahteva odgovore, predvsem pa ustrezno ravnanje pristojnih in vseh nas. Človeštvo je pred izzivom.

 

Čeprav evropski politiki za begunsko krizo najraje uporabljajo besedno zvezo "migrantska kriza", na drugi strani Visoki komisariat za begunce OZN (UNHCR) opozarja na uporabo ustreznega termina tj. begunci oziroma begunska kriza. Razprave in priprave na begunsko krizo potekajo tudi v Sloveniji. Najpogosteje se vsi sprašujemo, ali bomo kos tej zahtevni nalogi, da sprejmemo tolikšno število beguncev, ki bi se prek naše države napotili na Zahod, predvsem v Nemčijo.

 

Začnimo pri Strategiji slovenske zunanje politike, ki le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov in sicer: na 31. strani se omenja, da bo zunanja politika RS zlasti prek delovanja diplomatskih predstavništev in konzulatov dejavno uresničevala migracijsko politiko RS. Pri tem bo – poleg vidika varnosti – posebej pozorna na spoštovanje človekovih pravic in prava, na mednarodne obveznosti RS ter mednarodno delitev bremen in odgovornosti, obveznost zagotavljanja zaščite in pomoči beguncem, na boj proti trgovini z ljudmi in nezakonitim migracijam, posebno kadar gre za ženske, otroke in druge ranljive skupine, ter na preprečevanje izkoriščanja tujih delavcev. Za učinkovito upravljanje migracij bo krepila sodelovanje na področju migracij in mobilnosti v okviru EU ter v dialogu s tretjimi državami.

 

To piše v strategiji, realnost pa je drugačna, ker se bomo z vprašanji beguncev soočili na našem ozemlju, ne pa na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Kako da tega nismo predvideli in smo pozabili na begunce in begunsko krizo, strategijo pa smo sprejeli pred kratkim? Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali v strategiji drži, kar je zapisano in se nanaša še na druga področja, ali je še kaj pozabljenega in prezrtega.

 

Kvote so za blago, ne pa za ljudi

 

Na drugi strani pa si EU prizadeva za uvajanje sistema kvot, na podlagi katerega bi razporedili begunce po državah v določenem številu. Vprašanje je, ali ima EU sploh dušo oziroma ali jo je sploh kdaj imela. Verjetno najvišji predstavniki EU in številni birokrati mislijo, da smo v trgovini in da lahko s polic vzameš toliko in toliko beguncev, ki ti ustrezajo ali pa ne. Glede na vedenje EU je očitno, da je edino razumljiv jezik trgovine, ki pa ni ustrezen, ker nismo v trgovini in ne gre za blago, temveč za ljudi. Sistem kvot EU uporablja pri določanju uvoza blaga zunaj EU, kot je recimo sladkor, banane ipd.  Seveda ne smemo prezreti dejstva, da v sedanji begunski krizi hkrati poteka tudi trgovina z ljudmi in to izkoriščajo kriminalne strukture. To pa je nenehni izziv za varnostne organe.

 

Spet smo v Bruslju. Kakšna je politika EU do beguncev, čeprav v Bruslju raje uporabljajo besedo migrantov. Bruselj se ni zoperstavil gradnji Orbanovega zidu proti Srbiji, s katerim naj bi preprečil vstop beguncev, ki prihajajo preko Srbije v Madžarsko, potem nadaljujejo pot proti Avstriji in Nemčiji, temveč molčeče podpira gradnjo zidov. Bruselj pozablja, da je padel Berlinski zid, tako da ima veliko možnosti, da bo padel tudi Orbanov, bolgarski ali kakšen drugi zid, ki se morda že gradi oziroma se namerava graditi. V teh dneh sem v razpravi o beguncih v Državnem zboru slišal misel, ki pravi, da je rimski imperij, ko je začel graditi zidove, da bi se zaščitil pred barbari, začel propadati. Sporočilo je verjetno primerno tudi za sedanji aktualni trenutek.

 

 

Med begunci teroristov verjetno ne bo

 

Pogosto se v javnosti ustvarja vtis, da države pokažejo dobro voljo do reševanja vprašanja beguncev in migrantov, kar pa je njihova obveza po mednarodnem pravu in ni izraz dobre volje. Prepogosto se poudarja varnostni aspekt begunske krize. Na ta način se hočejo poudariti nevarnosti, ki prihajajo zaradi beguncev.

 

Pred kratkim je kolega Bakhtyar Aljaf povedal, da teroristi niso reveži in da imajo številne druge načine, da uresničijo svoje zamisli in načrte, vendar ne skozi begunsko krizo. Poudarjamo varnostni vidik, ko gre za vprašanje beguncev, hkrati pa smo spregledali, da je ne dolgo tega prišlo do vdora v varnostni sistem Republike Slovenije, na kar je avtor teh vrstic že prej opozarjal.

 

Ali mislimo, da bi se nam vse to dogajalo, kar se dogaja zadnjih nekaj let, brez vdora v varnostni sistem države. Ni naključje kaj se dogaja okrog DUTB (Slabe banke), Slovenskega državnega holdinga (SDH), privatizacije oziroma načrta, da se Slovenija podredi in obvladuje. Da ne govorimo o dogajanjih v zvezi z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško. To ni naključje. Slovenija izgublja v substanci. Tudi v drugih državah so politiki in politične stranke sprte, ampak se ne dogaja to, kar se dogaja (v) Sloveniji. Ni naključje, da se poudarja neka (ne)zakonita zaposlitev na tožilstvu, na drugi strani pa Slovenija počasi izginja in se ukvarja sama s seboj.

 

Mislim da smo vsi skupaj na nek način zaspali in spregledali, kar se nam je zgodilo. Zbudili smo se z napačnimi mislimi, z mislimi na begunce in na varnostni vidik, povezan z njimi, pozabili pa smo na bistvena slovenska vprašanja, od katerih je odvisna prihodnost, morda celo obstoj naše države. Hkrati je slovenska družba pokazala zrelost, vključno z mediji, ko se je odzvala na poskuse sovražnega govora v javnosti v povezavi z begunci. Pri tem je pozitivno vlogo odigrala rimskokatoliška cerkev. Zloraba človeške tragedije v notranjepolitične namene tako, vsaj upamo, ostaja preteklost.

 

 

Begunci niso vzrok, ampak posledica

 

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

 

Zdaj se zastavlja vprašanje, kakšna je vloga naše države. Smo člani EU in zveze NATO. Ali smo morda vključeni, ali bolje rečeno, vpleteni v nekatera dogajanja mimo naše volje ali mimo naših interesov? Ustvarja se vtis, da vse bianco podpiramo, kar nam predlaga EU in NATO. Vsaj tako so delale vse dosedanje slovenske vlade. Bistveno bolj moramo biti aktivni znotraj EU in NATO in imeti izvirne ideje, predloge in rešitve.

 

Kakšna je politika EU do Turčije? Ali se sploh zavedamo kakšno breme je prevzela Turčija zaradi dogajanj na Bližnjem vzhodu? Ima okrog 2 milijona beguncev. Turčija je filter, ki onemogoča pretok beguncev na Zahod. Očitno je ta filter popustil. Morda je v najtežji situaciji Libanon, ki ima na svojem ozemlju, velikem približno kot 2/3 Slovenije, več beguncev kot domicilnega prebivalstva.

 

Ali smo se sploh kaj naučili o problematiki beguncev ob koncu 90. let prejšnjega stoletja, ko smo zatočišče zagotovili številnim beguncem iz območja nekdanje skupne države. Zakaj po vsem tem še nimamo izdelanega slovenskega modela za reševanja begunskega vprašanja, ki bi lahko bil slovenski know-how za druge države? Namesto vlade so se na begunsko krizo prvi odzvali posamezniki in nevladne organizacije, ki pa bremena skrbi in pomoči za begunce ne zmorejo sami. Nosilec vseh aktivnosti in pomoči mora biti država, ostale organizacije in posamezniki pa ji pri tem pomagajo.

 

Spomnimo se, da je Sirija pred dvajsetimi leti sama imela dva milijona beguncev, predvsem iz Libanona, Iraka in Palestine. Veljala je za eno od najbolj varnih državah. Verjetno si niti v sanjah niso mogli predstavljati,  da bodo nekoč begunci. Obrača se kolo sreče. Ta usoda lahko prizadene vse, ne glede na (ne)predvidljivo prihodnost.

 

 

 

Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,068
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,204
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,229
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,755
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,701
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,500
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,433
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,511
10/
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,186