Komentar

V strategiji slovenske zunanje politike so begunci komaj omenjeni

Kdor pozorno prebere dokument z zvenečim naslovom Strategija slovenske zunanje politike, bo kmalu presenečen ugotovil, da le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov, in sicer na 31. strani. Če je torej že v teoriji stvar precej klavrna, kakšna bo potemtakem šele v praksi?!

05.09.2015 22:00
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   begunci   eu   slovenija   bližnji vzhod   isis   bruselj   eu   nato

Foto: arhiv Portala PLUS

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

Begunski val z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, s katerim se soočamo, poraja številna vprašanja in hkrati zahteva odgovore, predvsem pa ustrezno ravnanje pristojnih in vseh nas. Človeštvo je pred izzivom.

 

Čeprav evropski politiki za begunsko krizo najraje uporabljajo besedno zvezo "migrantska kriza", na drugi strani Visoki komisariat za begunce OZN (UNHCR) opozarja na uporabo ustreznega termina tj. begunci oziroma begunska kriza. Razprave in priprave na begunsko krizo potekajo tudi v Sloveniji. Najpogosteje se vsi sprašujemo, ali bomo kos tej zahtevni nalogi, da sprejmemo tolikšno število beguncev, ki bi se prek naše države napotili na Zahod, predvsem v Nemčijo.

 

Začnimo pri Strategiji slovenske zunanje politike, ki le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov in sicer: na 31. strani se omenja, da bo zunanja politika RS zlasti prek delovanja diplomatskih predstavništev in konzulatov dejavno uresničevala migracijsko politiko RS. Pri tem bo – poleg vidika varnosti – posebej pozorna na spoštovanje človekovih pravic in prava, na mednarodne obveznosti RS ter mednarodno delitev bremen in odgovornosti, obveznost zagotavljanja zaščite in pomoči beguncem, na boj proti trgovini z ljudmi in nezakonitim migracijam, posebno kadar gre za ženske, otroke in druge ranljive skupine, ter na preprečevanje izkoriščanja tujih delavcev. Za učinkovito upravljanje migracij bo krepila sodelovanje na področju migracij in mobilnosti v okviru EU ter v dialogu s tretjimi državami.

 

To piše v strategiji, realnost pa je drugačna, ker se bomo z vprašanji beguncev soočili na našem ozemlju, ne pa na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Kako da tega nismo predvideli in smo pozabili na begunce in begunsko krizo, strategijo pa smo sprejeli pred kratkim? Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali v strategiji drži, kar je zapisano in se nanaša še na druga področja, ali je še kaj pozabljenega in prezrtega.

 

Kvote so za blago, ne pa za ljudi

 

Na drugi strani pa si EU prizadeva za uvajanje sistema kvot, na podlagi katerega bi razporedili begunce po državah v določenem številu. Vprašanje je, ali ima EU sploh dušo oziroma ali jo je sploh kdaj imela. Verjetno najvišji predstavniki EU in številni birokrati mislijo, da smo v trgovini in da lahko s polic vzameš toliko in toliko beguncev, ki ti ustrezajo ali pa ne. Glede na vedenje EU je očitno, da je edino razumljiv jezik trgovine, ki pa ni ustrezen, ker nismo v trgovini in ne gre za blago, temveč za ljudi. Sistem kvot EU uporablja pri določanju uvoza blaga zunaj EU, kot je recimo sladkor, banane ipd.  Seveda ne smemo prezreti dejstva, da v sedanji begunski krizi hkrati poteka tudi trgovina z ljudmi in to izkoriščajo kriminalne strukture. To pa je nenehni izziv za varnostne organe.

 

Spet smo v Bruslju. Kakšna je politika EU do beguncev, čeprav v Bruslju raje uporabljajo besedo migrantov. Bruselj se ni zoperstavil gradnji Orbanovega zidu proti Srbiji, s katerim naj bi preprečil vstop beguncev, ki prihajajo preko Srbije v Madžarsko, potem nadaljujejo pot proti Avstriji in Nemčiji, temveč molčeče podpira gradnjo zidov. Bruselj pozablja, da je padel Berlinski zid, tako da ima veliko možnosti, da bo padel tudi Orbanov, bolgarski ali kakšen drugi zid, ki se morda že gradi oziroma se namerava graditi. V teh dneh sem v razpravi o beguncih v Državnem zboru slišal misel, ki pravi, da je rimski imperij, ko je začel graditi zidove, da bi se zaščitil pred barbari, začel propadati. Sporočilo je verjetno primerno tudi za sedanji aktualni trenutek.

 

 

Med begunci teroristov verjetno ne bo

 

Pogosto se v javnosti ustvarja vtis, da države pokažejo dobro voljo do reševanja vprašanja beguncev in migrantov, kar pa je njihova obveza po mednarodnem pravu in ni izraz dobre volje. Prepogosto se poudarja varnostni aspekt begunske krize. Na ta način se hočejo poudariti nevarnosti, ki prihajajo zaradi beguncev.

 

Pred kratkim je kolega Bakhtyar Aljaf povedal, da teroristi niso reveži in da imajo številne druge načine, da uresničijo svoje zamisli in načrte, vendar ne skozi begunsko krizo. Poudarjamo varnostni vidik, ko gre za vprašanje beguncev, hkrati pa smo spregledali, da je ne dolgo tega prišlo do vdora v varnostni sistem Republike Slovenije, na kar je avtor teh vrstic že prej opozarjal.

 

Ali mislimo, da bi se nam vse to dogajalo, kar se dogaja zadnjih nekaj let, brez vdora v varnostni sistem države. Ni naključje kaj se dogaja okrog DUTB (Slabe banke), Slovenskega državnega holdinga (SDH), privatizacije oziroma načrta, da se Slovenija podredi in obvladuje. Da ne govorimo o dogajanjih v zvezi z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško. To ni naključje. Slovenija izgublja v substanci. Tudi v drugih državah so politiki in politične stranke sprte, ampak se ne dogaja to, kar se dogaja (v) Sloveniji. Ni naključje, da se poudarja neka (ne)zakonita zaposlitev na tožilstvu, na drugi strani pa Slovenija počasi izginja in se ukvarja sama s seboj.

 

Mislim da smo vsi skupaj na nek način zaspali in spregledali, kar se nam je zgodilo. Zbudili smo se z napačnimi mislimi, z mislimi na begunce in na varnostni vidik, povezan z njimi, pozabili pa smo na bistvena slovenska vprašanja, od katerih je odvisna prihodnost, morda celo obstoj naše države. Hkrati je slovenska družba pokazala zrelost, vključno z mediji, ko se je odzvala na poskuse sovražnega govora v javnosti v povezavi z begunci. Pri tem je pozitivno vlogo odigrala rimskokatoliška cerkev. Zloraba človeške tragedije v notranjepolitične namene tako, vsaj upamo, ostaja preteklost.

 

 

Begunci niso vzrok, ampak posledica

 

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

 

Zdaj se zastavlja vprašanje, kakšna je vloga naše države. Smo člani EU in zveze NATO. Ali smo morda vključeni, ali bolje rečeno, vpleteni v nekatera dogajanja mimo naše volje ali mimo naših interesov? Ustvarja se vtis, da vse bianco podpiramo, kar nam predlaga EU in NATO. Vsaj tako so delale vse dosedanje slovenske vlade. Bistveno bolj moramo biti aktivni znotraj EU in NATO in imeti izvirne ideje, predloge in rešitve.

 

Kakšna je politika EU do Turčije? Ali se sploh zavedamo kakšno breme je prevzela Turčija zaradi dogajanj na Bližnjem vzhodu? Ima okrog 2 milijona beguncev. Turčija je filter, ki onemogoča pretok beguncev na Zahod. Očitno je ta filter popustil. Morda je v najtežji situaciji Libanon, ki ima na svojem ozemlju, velikem približno kot 2/3 Slovenije, več beguncev kot domicilnega prebivalstva.

 

Ali smo se sploh kaj naučili o problematiki beguncev ob koncu 90. let prejšnjega stoletja, ko smo zatočišče zagotovili številnim beguncem iz območja nekdanje skupne države. Zakaj po vsem tem še nimamo izdelanega slovenskega modela za reševanja begunskega vprašanja, ki bi lahko bil slovenski know-how za druge države? Namesto vlade so se na begunsko krizo prvi odzvali posamezniki in nevladne organizacije, ki pa bremena skrbi in pomoči za begunce ne zmorejo sami. Nosilec vseh aktivnosti in pomoči mora biti država, ostale organizacije in posamezniki pa ji pri tem pomagajo.

 

Spomnimo se, da je Sirija pred dvajsetimi leti sama imela dva milijona beguncev, predvsem iz Libanona, Iraka in Palestine. Veljala je za eno od najbolj varnih državah. Verjetno si niti v sanjah niso mogli predstavljati,  da bodo nekoč begunci. Obrača se kolo sreče. Ta usoda lahko prizadene vse, ne glede na (ne)predvidljivo prihodnost.

 

 

 

Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
1
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 3,339
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,270
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,254
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,869
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,741
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,677
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,628
08/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,309
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,189
10/
Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva
Uredništvo
Ogledov: 707