Komentar

V strategiji slovenske zunanje politike so begunci komaj omenjeni

Kdor pozorno prebere dokument z zvenečim naslovom Strategija slovenske zunanje politike, bo kmalu presenečen ugotovil, da le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov, in sicer na 31. strani. Če je torej že v teoriji stvar precej klavrna, kakšna bo potemtakem šele v praksi?!

05.09.2015 22:00
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   begunci   eu   slovenija   bližnji vzhod   isis   bruselj   eu   nato

Foto: arhiv Portala PLUS

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

Begunski val z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, s katerim se soočamo, poraja številna vprašanja in hkrati zahteva odgovore, predvsem pa ustrezno ravnanje pristojnih in vseh nas. Človeštvo je pred izzivom.

 

Čeprav evropski politiki za begunsko krizo najraje uporabljajo besedno zvezo "migrantska kriza", na drugi strani Visoki komisariat za begunce OZN (UNHCR) opozarja na uporabo ustreznega termina tj. begunci oziroma begunska kriza. Razprave in priprave na begunsko krizo potekajo tudi v Sloveniji. Najpogosteje se vsi sprašujemo, ali bomo kos tej zahtevni nalogi, da sprejmemo tolikšno število beguncev, ki bi se prek naše države napotili na Zahod, predvsem v Nemčijo.

 

Začnimo pri Strategiji slovenske zunanje politike, ki le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov in sicer: na 31. strani se omenja, da bo zunanja politika RS zlasti prek delovanja diplomatskih predstavništev in konzulatov dejavno uresničevala migracijsko politiko RS. Pri tem bo – poleg vidika varnosti – posebej pozorna na spoštovanje človekovih pravic in prava, na mednarodne obveznosti RS ter mednarodno delitev bremen in odgovornosti, obveznost zagotavljanja zaščite in pomoči beguncem, na boj proti trgovini z ljudmi in nezakonitim migracijam, posebno kadar gre za ženske, otroke in druge ranljive skupine, ter na preprečevanje izkoriščanja tujih delavcev. Za učinkovito upravljanje migracij bo krepila sodelovanje na področju migracij in mobilnosti v okviru EU ter v dialogu s tretjimi državami.

 

To piše v strategiji, realnost pa je drugačna, ker se bomo z vprašanji beguncev soočili na našem ozemlju, ne pa na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Kako da tega nismo predvideli in smo pozabili na begunce in begunsko krizo, strategijo pa smo sprejeli pred kratkim? Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali v strategiji drži, kar je zapisano in se nanaša še na druga področja, ali je še kaj pozabljenega in prezrtega.

 

Kvote so za blago, ne pa za ljudi

 

Na drugi strani pa si EU prizadeva za uvajanje sistema kvot, na podlagi katerega bi razporedili begunce po državah v določenem številu. Vprašanje je, ali ima EU sploh dušo oziroma ali jo je sploh kdaj imela. Verjetno najvišji predstavniki EU in številni birokrati mislijo, da smo v trgovini in da lahko s polic vzameš toliko in toliko beguncev, ki ti ustrezajo ali pa ne. Glede na vedenje EU je očitno, da je edino razumljiv jezik trgovine, ki pa ni ustrezen, ker nismo v trgovini in ne gre za blago, temveč za ljudi. Sistem kvot EU uporablja pri določanju uvoza blaga zunaj EU, kot je recimo sladkor, banane ipd.  Seveda ne smemo prezreti dejstva, da v sedanji begunski krizi hkrati poteka tudi trgovina z ljudmi in to izkoriščajo kriminalne strukture. To pa je nenehni izziv za varnostne organe.

 

Spet smo v Bruslju. Kakšna je politika EU do beguncev, čeprav v Bruslju raje uporabljajo besedo migrantov. Bruselj se ni zoperstavil gradnji Orbanovega zidu proti Srbiji, s katerim naj bi preprečil vstop beguncev, ki prihajajo preko Srbije v Madžarsko, potem nadaljujejo pot proti Avstriji in Nemčiji, temveč molčeče podpira gradnjo zidov. Bruselj pozablja, da je padel Berlinski zid, tako da ima veliko možnosti, da bo padel tudi Orbanov, bolgarski ali kakšen drugi zid, ki se morda že gradi oziroma se namerava graditi. V teh dneh sem v razpravi o beguncih v Državnem zboru slišal misel, ki pravi, da je rimski imperij, ko je začel graditi zidove, da bi se zaščitil pred barbari, začel propadati. Sporočilo je verjetno primerno tudi za sedanji aktualni trenutek.

 

 

Med begunci teroristov verjetno ne bo

 

Pogosto se v javnosti ustvarja vtis, da države pokažejo dobro voljo do reševanja vprašanja beguncev in migrantov, kar pa je njihova obveza po mednarodnem pravu in ni izraz dobre volje. Prepogosto se poudarja varnostni aspekt begunske krize. Na ta način se hočejo poudariti nevarnosti, ki prihajajo zaradi beguncev.

 

Pred kratkim je kolega Bakhtyar Aljaf povedal, da teroristi niso reveži in da imajo številne druge načine, da uresničijo svoje zamisli in načrte, vendar ne skozi begunsko krizo. Poudarjamo varnostni vidik, ko gre za vprašanje beguncev, hkrati pa smo spregledali, da je ne dolgo tega prišlo do vdora v varnostni sistem Republike Slovenije, na kar je avtor teh vrstic že prej opozarjal.

 

Ali mislimo, da bi se nam vse to dogajalo, kar se dogaja zadnjih nekaj let, brez vdora v varnostni sistem države. Ni naključje kaj se dogaja okrog DUTB (Slabe banke), Slovenskega državnega holdinga (SDH), privatizacije oziroma načrta, da se Slovenija podredi in obvladuje. Da ne govorimo o dogajanjih v zvezi z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško. To ni naključje. Slovenija izgublja v substanci. Tudi v drugih državah so politiki in politične stranke sprte, ampak se ne dogaja to, kar se dogaja (v) Sloveniji. Ni naključje, da se poudarja neka (ne)zakonita zaposlitev na tožilstvu, na drugi strani pa Slovenija počasi izginja in se ukvarja sama s seboj.

 

Mislim da smo vsi skupaj na nek način zaspali in spregledali, kar se nam je zgodilo. Zbudili smo se z napačnimi mislimi, z mislimi na begunce in na varnostni vidik, povezan z njimi, pozabili pa smo na bistvena slovenska vprašanja, od katerih je odvisna prihodnost, morda celo obstoj naše države. Hkrati je slovenska družba pokazala zrelost, vključno z mediji, ko se je odzvala na poskuse sovražnega govora v javnosti v povezavi z begunci. Pri tem je pozitivno vlogo odigrala rimskokatoliška cerkev. Zloraba človeške tragedije v notranjepolitične namene tako, vsaj upamo, ostaja preteklost.

 

 

Begunci niso vzrok, ampak posledica

 

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

 

Zdaj se zastavlja vprašanje, kakšna je vloga naše države. Smo člani EU in zveze NATO. Ali smo morda vključeni, ali bolje rečeno, vpleteni v nekatera dogajanja mimo naše volje ali mimo naših interesov? Ustvarja se vtis, da vse bianco podpiramo, kar nam predlaga EU in NATO. Vsaj tako so delale vse dosedanje slovenske vlade. Bistveno bolj moramo biti aktivni znotraj EU in NATO in imeti izvirne ideje, predloge in rešitve.

 

Kakšna je politika EU do Turčije? Ali se sploh zavedamo kakšno breme je prevzela Turčija zaradi dogajanj na Bližnjem vzhodu? Ima okrog 2 milijona beguncev. Turčija je filter, ki onemogoča pretok beguncev na Zahod. Očitno je ta filter popustil. Morda je v najtežji situaciji Libanon, ki ima na svojem ozemlju, velikem približno kot 2/3 Slovenije, več beguncev kot domicilnega prebivalstva.

 

Ali smo se sploh kaj naučili o problematiki beguncev ob koncu 90. let prejšnjega stoletja, ko smo zatočišče zagotovili številnim beguncem iz območja nekdanje skupne države. Zakaj po vsem tem še nimamo izdelanega slovenskega modela za reševanja begunskega vprašanja, ki bi lahko bil slovenski know-how za druge države? Namesto vlade so se na begunsko krizo prvi odzvali posamezniki in nevladne organizacije, ki pa bremena skrbi in pomoči za begunce ne zmorejo sami. Nosilec vseh aktivnosti in pomoči mora biti država, ostale organizacije in posamezniki pa ji pri tem pomagajo.

 

Spomnimo se, da je Sirija pred dvajsetimi leti sama imela dva milijona beguncev, predvsem iz Libanona, Iraka in Palestine. Veljala je za eno od najbolj varnih državah. Verjetno si niti v sanjah niso mogli predstavljati,  da bodo nekoč begunci. Obrača se kolo sreče. Ta usoda lahko prizadene vse, ne glede na (ne)predvidljivo prihodnost.

 

 

 

Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920