Čez dva dni bo en mesec od čudežnega pojava Andreja Baričiča v UKC Ljubljana, kjer je prevzel zakonite posle v.d. direktorja od prijatelja in zakonitega soseda z Bleda, bivšega vrhunskega direktorja Simona Vrhunca. Nečaka Marka Vrhunca, visokega funkcionarja bivše Službe državne varnosti, Titovega tajnika in prijatelja Janeza Zemljariča, ki s slovensko zakonito zdravstveno mafijo seveda nima sploh nič in trenutno bojda lepo "pospravljen" z zakonito diagnozo demenca v Polju. Tistega Janeza Zemljariča, ki je imel pisarno v isti stavbi, kot je bil sedež podjetja Gea College, ki ga je takrat vodil Andrej Baričič (?!) in ki ga je na začetku kariere Zemljarič imenoval za predsednika zveze ljubljanskih športnih klubov Olimpija, s čimer se je začela njuna ljubezen. Tistega Gea College, kamor so na šolanje hodili vodstveni kadri UKC Ljubljana in za katere se lahko glede na katastrofalno stanje UKC upravičeno vprašamo, kaj zaboga so na tej ustanovi, razen tega da se je v zasebno podjetje prelilo ogromno davkoplačevalskega denarja za njihovo šolanje, sploh počeli.

Saj se še spomnite? Najprej je Simon Vrhunec – potem ko to dve leti ni bil nikakršen problem – napovedal, da UKC Ljubljana ne bo več vodil kot v.d. direktorja, ampak bi si to želel nadaljevati kot direktor s polnimi pooblastili. Nato so čarodeji iz rokava potegnili Andreja Baričiča in ga potrdili za bodočega v.d. direktorja kar v njegovi odsotnosti (bojda je v tujini urejal zakonite posle). Gospod Andrej si je vzel celo čas in se 10. avgusta resnično in fizično pojavil v predavalnici UKC, natrosil nekaj puhljic (denimo o tem, da je potrebno skrajšati čakalne vrste), ki jim v UKC Ljubljana rečejo predstavitev programa ter navodil novinarjem, o čem naj in o čem naj ne pišemo.

Funkcija za posebne izbrance

Naslednji dan pa je že izginil, tudi tokrat fizično, da smo se že zbali, da je pogrešana oseba. Kako naj si normalen človek sicer razlaga izginotje osebe, ki je pravkar postala zakoniti v.d. generalnega direktorja največje in vrhunske in univerzitetne bolnišnice v državi. Službe, za katero bi marsikdo ubijal. Zbali smo se predvsem zato, ker gospod Baričič, kot sam pravi, ni od nikogar (politično), UKC Ljubljana pa je kanal, skozi katerega ostanki SDV še danes zakonito, s prirejenimi razpisi na debelo kradejo in prečrpavajo milijone evrov na varno stran meje. Zato mesto generalnega direktorja ni zgolj funkcija, za katero bi marsikdo ubijal, da bi ga dobil, ampak tudi mesto, kjer bi najverjetneje marsikdo koga tudi ubil, da ga tam ne bi bilo. Na srečo so se časi sicer nekoliko spremenili in je to manj verjetno, ni pa povsem izključeno. Vseeno se lahko vprašamo, kaj UKC Ljubljana pravzaprav pomeni: res Univerzitetni klinični center Ljubljana ali Udbin klinični center Ljubljana, kot je duhovito zapisal eden od spletnih komentatorjev.

Kolegica Vida Petrovčič je gospoda Baričiča na RTV Slovenija 1. septembra v oddaji Odkrito nekoliko presenetila z vprašanjem glede njegovih zakonitih podjetij in drugih zakonitih podrobnosti iz življenja novega v.d. direktorja, ki so v zadnjih dneh padale iz omar in so o njih poročali različni mediji, tudi mi. Zakonito. Rahlo nejevoljen je v nekoliko daljšem odgovoru, kot ga je sprva načrtoval, potožil, da je pod velikimi pritiski z vseh strani, da dobiva grožnje, da smo se novinarji spravili celo na njegove otroke in da je zaradi vsega skupaj zelo prizadet (?!). Komunikacija z mediji gospodu Baričiču res ni usojena in je tako vse, ki so si drznili o njem karkoli poročati, označil za kvazimedije. Njih novinarje pa za plačance, za katere on že ve, od kje in zakaj so sponzorirani – ker naj bi se želel ohraniti status quo.

Kako je z drugimi mediji, ne vemo. Lahko pa vam, gospod Baričič, zagotovimo, da naši članki niso naročeni in niso plačani. In ker omenjanja vaše hčerke nismo zasledili v nobenem drugem mediju, sklepamo, da ste merili na nas. Če boste še enkrat prebrali prispevek, smo o gospodični Hanni pisali spoštljivo in ji za odlične uspehe na življenjski poti tudi čestitali. In to iskreno. Strinjamo se z vami, da je na takšne uspehe lastnih otrok vsak starš lahko samo ponosen. In strinjamo se, da je otrokov uspeh deloma tudi uspeh staršev. V tem delu ni nič spornega.

Smo pa jo umestili v zgodbo zato, ker njen "high life on the high end", kot je zapisala v eni od objav na svoji Facebook strani (objava, ki je še isti dan, ko je bil objavljen naš članek, čudežno izginila), dejstva, da kot sama pravi, prihaja z Dunaja (kjer ste do nedavnega bili prijavljeni tudi vi), dejstva, da študira na elitnem angleškem kolidžu (kar tudi ob morebitni štipendiji ni poceni) sovpada s trditvami nekaterih, da živite na za povprečnega Slovenca precej visoki nogi. S tem sicer ni nič narobe. Razloži pa izjavo Tomaža Glažarja, da ste bili edini kandidat, ki ga nizka plača za vodenje UKC Ljubljana ni motila. Iz priloženega smo zaključili, da je očitno tudi ne potrebujete.

Novinarji iz sveta zarote

Kakorkoli, jadikovanje, da smo se novinarji spravili na vas, ob vašem pedigreju in zakonitih zgodbah, ki so bile objavljene v zadnjih tednih ter prvih potezah, ki ste jih vlekli, ne bo dovolj. Svojo javno podobo si boste morali popraviti z dejanji, če bo to sploh še mogoče. Intervju v dežurnem mediju za poliranje javne podobe tranzicijskih pobalinov in njih sodobnikov ne bo dovolj. Tudi nima smisla govoriti o novinarjih plačancih, ker so o vas pisali in govorili najrazličnejši mediji (RTV Slovenija, Delo, Dnevnik, Finance, siol.net, reporter.si, portalplus.si in pozareport.si). Ob tako široki paleti različnih tiskanih in elektronskih medijev boste javnost težko prepričali, da za objavami stoji stric, ki je odprl denarnico, poklical deset novinarjev in jim naročil ter plačal objavo.

Še najmanj pa boste ob zdaj že vsakemu otroku znanemu dejstvu o zakoniti organizirani kraji davkoplačevalskega denarja v UKC Ljubljana ljudi uspeli prepričati, da smo se vas lotili, ker si nekdo želi status quo, vi pa bi radi te stvari preprečili. Gospod Andrej, dajte no. Če kaj, potem niste sprememba za UKC Ljubljana, pač pa kontinuiteta. In to zakonita, seveda. Ob dejstvu, da ste vsaj v enem primeru, kot je prikazala kolegica Breda Štivan Bonča na RTV Slovenija (prispevek je čudežno sicer isti dan izginil!), na sporni način kot direktor Gea Collega poslovali z UKC Ljubljana v času, ko je bil njegov direktor prav Simon Vrhunec, ob dejstvu, da ste njegov prijatelj in sosed, ob dejstvu, da ste ga vzeli zdaj v službo kot svetovalca in še najbolj ob dejstvu, da je človek nečak visokega funkcionarja bivše tajne politične policije ter prijatelja Janeza Zemljariča, ki ga tudi sam osebno poznate in ste z njim že sodeloval, tudi bivšega šefa SDV ter prvega zakonitega direktorja UKC Ljubljana (s čimer se krog kontinuitete sklene), boste ljudi res težko prepričali, da ste drzni znanilec sprememb.

Takšno pozornost široke palete medijev ste pritegnili prav zaradi kombinacije teh dejstev in pa narave vašega novega delovnega mesta, tj. vodja javne ustanove, kjer se na leto obrne veliko denarja. In ker je javna, imajo ljudje pravico vedeti, kam gre njihov denar. Za vsak cent. Kdo in kako ga porablja. Ali se porablja v skladu z zakonom, torej zakonito.

Niz čudnih naključij in dejstev

Sredi poletja Simon Vrhunec naznani svoj odhod s položaja v.d. direktorja UKC Ljubljana, češ da ga ne želi več voditi kot v.d. Kar je glede na dejstvo, da ga je prej dve leti vodil kot v.d., nekoliko čudno. Ni pa nelegitimno. Celo logično postane, če vzamemo v zakup pozive k odstopu po katastrofalni aferi Radan, ki so se vrstili iz različnih strani, tudi s strani ministrice za zdravje, vso pomlad. Še bolj logično postane, ker se bliža čas, ko bo v javnost končno prišlo poročilo o katastrofalnem programu otroške srčne kirurgije, ki se je odvijal prav pod njegovim vodstvom in ki ga po doslej znanih podatkih bremeni kot enega glavnih krivcev za katastrofalno dogajanje. In še posebej logično postane, ko smo videli, da aferi Radan in Mishaly nista bili edini, pač pa le nacepljeni na še veliko ostalih, kot so afera Zorman, afera ortopedija, afera Miloševič, afera Medicoengineering, zlate palice pod posteljami zdravnikov, razpadajoča glavna stavba UKC Ljubljana, organizirana kraja davkoplačevalskega denarja preko prirejenih razpisov, nedokončana urgenca, katastrofalno dolga gradnja Hematološkega oddelka, slabi odnosi med zaposlenimi in še bi lahko naštevali.

In potem se zgodi čarovnija. Čarovniki potegnejo iz rokava zakonito ime Andrej Baričič. Z dvema argumentoma: ker da je bil edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za to delovno mesto in ker ga nizka plača ni motila. Nikjer ni bilo zaslediti tretjega, četrtega ali petega argumenta, ki bi bili pravzaprav normalni in bi morali biti na prvem mestu. Namreč izobrazba, strokovne izkušnje za vodenje tako velike bolnišnice, odlično ime in podobno. Ker jih preprosto – nima. Andreja Baričiča so izbrali (kar ni najboljši izraz, saj pri enem kandidatu nimaš kaj izbirati) oziroma potrdili z argumentom, ker je bil edini.

Biti generalni direktor največje in vrhunske in univerzitetne bolničnice v državi, bi morala biti velika čast. Za tak razpis bi se moralo kar treti kandidatov, ne glede na plačo. Kandidatov, ki imajo v javnosti ugled in integriteto in ki zase vedo, da jim iz omare ne more pasti noben okostnjak, ker ga tam preprosto ni.

Gospod Baričič se brani, da je vse, kar je doslej delal, zakonito in zagotovljeno z ustavo. A za mesto generalnega direktorja največje bolnišnice to ni dovolj. Da, gospod Baričič, zato so vas mediji tako napadli. Ker imate pobalinsko zgodovino in si v moralnem  smislu niti slučajno ne zaslužite tega mesta. Biti potrjen za generalnega direktorja največje in vrhunske in univerzitetne bolnišnice v državi v odsotnosti ni nezakonito. Kaže pa na odnos bolnišnice do lastnega vodilnega mesta, ki se zadovolji s tem, da nanj potrdi edinega kandidata, ki se je prijavil na razpis, ne da bi ta stopil pred kakšno komisijo in predstavil program, pač pa kar v njegovi odsotnosti. In kaže na pišmeuhovski odnos kandidata do mesta, za katerega kandidira.

Ja, ja, Tomaž, potrdi me, če nimaš drugega, saj bom prišel prevzeti posle.

Važno je, da Baričiču ministrica zaupa. Njej pa predsednik vlade.

To, da njim trem sicer nihče v tej državi ne več, ni toliko pomembno.

Oditi na dopust je zakonito. Ampak, oditi na dopust manj kot 24 ur po prevzemu vodilnega položaja v največji in vrhunski in univerzitetni bolnišnici v državi pa je, oprostite, smešno in neresno. Ker je imel gospod že plačan dopust v Združenih državah. Kar ponovno kaže na pišmeuhovski odnos novega vrhunskega direktorja UKC Ljubljana Andreja Baričiča do UKC Ljubljana. In davkoplačevalcev, ki vso to šarado plačujemo. Veste, gospod Baričič, tudi če ste imel dopust že plačan in ne glede na to kje, morala in etika (ki so vas ju sicer polna usta) velevata, da se kaj takega pač ne spodobi. In ja, ali ne piše nekje v nekem zakonu, kdaj po nastopu novega delovnega mesta lahko delavec sploh prvič vzame dopust? Vse zakonito?

Imeti podjetje ni nezakonito. Imeti dveh tudi ne. Niti imeti 5 podjetij v 3 državah ni nezakonito. Je pa čudno. Še posebej, ker ne gre za podjetja z različnimi dejavnostmi in bi bil to razlog pestre palete. Vsa so namenjena svetovanju oziroma "svetovanju".

Ni nezakonito, je pa nemoralno...

Sedeti v kakšnem nadzornem svetu ni nezakonito. Sedeti v dveh nadzornih svetih prav tako ni nezakonito. Sedeti hkrati v nadzornem svetu največje državne banke, največje državne bolnišnice ter za nameček še elitne gimnazije in elitne osnovne šole (pa to ravno tistih dveh, ki jih je v istem času obiskovala hči) tudi ni nezakonito. Je pa nekoliko nehigienično in kaže na pajdaški način kadrovanja, ki je sicer tako značilen za našo državo.

Poslovno sodelovati z ubežnikom Leonardom F. Peklarjem, za katerim je zaradi odtekanja denarja iz še dveh postsocialističnih velikanov, SCT in Telekoma Slovenije, razpisana mednarodna tiralica, ni nezakonito (vsaj dokler ga ne ujamejo in bo med "igranjem na klavir" povedal še kaj zanimivega). Je pa slaba popotnica za nekoga, ki želi voditi največjo in hkrati še univerzitetno bolnišnico v državi. Saj veste, povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si.

Dvigniti prvotno ponudbo na javnem razpisu za 10x, konkretno iz 20.000 na 200.000 evrov, kar je storilo podjetje Baričičeve partnerke, vložil pa naj bi jo kar Baričič sam, konkretno za posel s HSE, ni nezakonito. Je pa prevarantsko in kaže na veliko zaverovanost vase in pobalinstvo v spregi s pajdaškim tranzicijskim kapitalizmom.

Posoditi denar ni nezakonito. Posoditi podjetje, da prijatelj pobere denar tudi ni nezakonito. Je pa ob dejstvu, da so se po smrti ustanovitelja plesne šole Urška Tomaža Ambroža solastniki in sorodniki mrhovinarsko stepli za premoženje, medtem pa je Baričič prijatelju Prokofjevu posojal podjetje, da je slednji lahko na sporen način pobiral denar od staršev, ki so svoje otroke še vodili v plesno šolo, ogabno.

Živeti v tujini kajpak ni nezakonito. Ampak živeti v tujini (vsaj uradno), doma pa biti direktor zasebne šole (kjer se je med drugim "šolalo" veliko uslužbencev UKC Ljubljana), sedeti v različnih nadzornih svetih podjetij in šol ter delati posle preko petih podjetij v treh državah, je kljub dejstvu, da smo Slovenci raje zapečkarji, vseeno nekoliko nenavadno. Diši najmanj po izogibanju plačevanja davkov. Sicer pa, kako dejansko nekdo živi na Dunaju in hkrati vsakodnevno v Sloveniji opravlja tako število funkcij. Vožnja v eno smer traja v najboljšem primeru 4 ure. Račun se nekako ne izide.

Biti zdravstveno zavarovan v tujini ni nezakonito. Je pa najmanj izraz nezaupanja v domači zdravstveni sistem. In to ravno v času, ko je gospod Baričič med drugim sedel tudi v nadzornem svetu UKC Ljubljana, ustanove, ki jo danes vodi kot direktor. Zakonito, a neokusno.

Med prijatelji ...

Kandidirati na javnem razpisu ni nezakonito. Je pa "kandidirati" za posel s svojim podjetjem, medtem ko edini drugi kandidat (partnerka) "kandidira" s svojim in to v javnem zavodu, ki ga vodi prijatelj in sosed (Simon Vrhunec, ki je pogodbo tudi podpisal), medtem ko je kandidat Baričič bil celo v nadzornem organu UKC Ljubljana za nadzor financ (?!), ogabno. Da je gospod Baričič sam ugotovil, da je objava tega dejstva lahko prava bomba, kaže tudi dejstvo, da je bil prispevek še isti dan s pomočjo čudežne dolge roke umaknjen s portala še enega drugega javnega zavoda, tj. RTV Slovenija.

Zaposliti prijatelja ni nezakonito. Zaposliti prijatelja in soseda, še posebej, če mu je ime Simon Vrhunec pa je slaba šala. Ja, seveda, v pogodbi piše, da mu pripada po prenehanju funkcije delovno mesto v UKC Ljubljana. In pogodbo je treba spoštovati. V državi, ki je znana po doslednem spoštovanju pogodb, odločb in zakonov. Ampak, lepo vas prosimo. Gospod je odstopil zaradi nakopičenih afer, zaboga. Afer, zaradi katerih bi moral biti ob službo in najverjetneje tudi odgovarjati v kakšnem kazenskem postopku (KPK je v aferi Mishaly pri Vrhuncu potrdil več kršitev dolžnega ravnanja direktorja - ali je kdo kdaj vložil proti njem kakšno obtožnico?).

V deželi, kjer je sicer vse zakonito in se pogodbe in zakoni spoštujejo. In da je šala še slabša: ker v pogodbi piše, da morajo Vrhuncu najti mesto primerno njegovi izobrazbi in izkušnjam, ga Baričič zaposli kot pooblaščenca za informacijsko varnost. Ali smo v tej državi res že vsi shizofreni? Kaj ima strojni inženir in magister znanosti z naslovom magisterija Organizacija vzdrževanja v majhnem letalskem podjetju z informacijsko varnostjo? Še če bi se zaposlil v podjetju Medicoengineering, v katerega videospotu je nastopil (čeprav je bil direktor javnega zavoda) – in to prav tistem Medicoengineeringu, ki je sproduciralo eno največjih korupcijskih afer v zdravstvu, afero z bajeslovno dragimi operacijskimi mizami in še dražjo pogodbo za njihov servis (tudi v času direktorovanja UKC Ljubljana s strani Simona Vrhunca), bi bilo manj nehigienično. Tam bi se lahko glede na izobrazbo zaposlil denimo kot vodja oodelka za mehansko servisiranje operacijskih miz. Če bi mu pri izkušnjah pogledali skozi prste.

Izobrazba za delovno mesto pooblaščenca za informacijsko varnost, ki jo ima Simon Vrhunec, ni ustrezna. Izkušenje na tem področju pa bo tudi težko pokazal. Kje je delovna inšpekcija?! Ali ni pred kratkim zaradi podobnega neizpolnjevanja pogojev letel direktor Sove po prijavi s strani stranke SDS? V UKC Ljubljana se resnično vrhunsko delajo norca iz ljudi, tudi bolnikov, ki so jim prva skrb.

... in ostalimi pobalini

Na pobalinsko nrav gospoda Baričiča kaže še ena informacija iz leta 1994 ali 1995. Takrat, še brez doktorata, naj bi po naših virih gospod Baričič (zaposlen v Volksbank) precej resno razmišljal, kako bi do nekega akademskega naziva prišel čim hitreje. Tako naj bi resno preverjal možnosti, da bi svojo diplomo z Ekonomske fakultete v Ljubljani nostrificiral v Avstriji, kajti diplomanti ekonomskih fakultet v sosednji državi dobijo ob končanju naziv magister. Dobra finta, ki pa očitno ni uspela in se je moral gospod Baričič podati na nekoliko bolj trnovo pot do pridobitve naziva doktor znanosti, kot velja sicer za ostale smrtnike. Zanimivo, da ne na matični Ekonomski fakulteti, pač pa na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije na Brdu pri Kranju.

Andrej Baričič pa se v svoji karieri ni lotil le podjetništva in nadzorništva, pač pa tudi politike. Leta 1996 je kandidiral na listi stranke SNS. Jelinčičeve zasebne stranke z vse prej kot demokratičnimi načeli in načinom delovanja. In ko smo že skoraj zaključili tekst, smo od kolegice s Financ Andreje Rednak prebrali nov fiasko. Gospod Baričič je očitno prejšnji teden, praktično v istem času, ko je za Mileno Zupanič in Sobotno prilogo dajal intervju za poliranje hudo načete javne podobe, na mesto glavnega koordinatorja za dokončanje izgradnje urgence imenoval enega glavnih akterjev iz matere vseh afer UKC Ljubljana izpred 10 let - afere z operacijskimi mizami Maquet, podjetja Medicoengineering, gospoda Slavka Marolta. Stara ekipa se torej uspešno sestavlja in vrača. The Boys are back in town...

Gospod Baričič, pred natanko enim mesecem ste za Delo izjavili, da bi radi nekaj dobrega naredil za Slovenijo. Naš odgovor je jasen: Gospod Baričič, prosimo, naredite nekaj dobrega za Slovenijo, odstopite in pojdite nazaj v Avstrijo.