Komentar

Premagovanje državnih meja, prvi del: Evropa in begunska kriza

Kako si lahko razlagamo begunski eksodus in naval na Evropo? Gre res le za posledice vojne na Bližnjem vzhodu ali pa so v ozadju ekonomski ali celo politični razlogi za pritisk na schengensko Evropo? Prav Schengen bi nekateri radi prikazali kot nekakšen novi Berlinski zid. Nekdanji zunanji minister Rupel bo v tem in prihodnjem prispevku za Portal PLUS razvil nekaj izvirnih tez, o katerih naši dominantni mediji nekako nočejo slišati, saj govorijo tudi o maščevanju levice za propad komunizma in padec Berlinskega zidu.

11.09.2015 23:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   meje   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Bistveno je, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine. V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.

Ko poslušam evropske razprave o migrantih in beguncih, mi pride na misel sestanek med voditeljema Francije in Slovenije aprila 2001. Visoki francoski sogovornik je slovenskemu predsedniku vlade razkril, da - zaradi težavnih izkušenj z muslimani v Franciji - nasprotuje članstvu Turčije v EU, vendar bo podprl nemškega kolega, ki zagovarja članstvo Turčije, ker turški priseljenci večinoma glasujejo za njegovo stranko.

 

Voditelja sta seveda govorila o širjenju Evropske unije in o tem, da bi vanjo vključili novo državo. Podobna razprava danes zadeva Ukrajino pa seveda balkanske države. Državljani držav članic se svobodno premikajo, selijo... v okviru EU, znotraj schengenskega področja pa je gibanje praktično neomejeno, kot da gre za potovanje v okviru ene države.

 

 

1. Tridesetletna vojna in vestfalski sistem

 

Nekaj tednov bo tega, kar sem v korespondenci s sociološkim kolegom prebral kritično (pravzaprav zaničljivo) stališče do "vestfalskega sistema", tj. do ureditve, ki vse od tridesetletne vojne med katoličani in protestanti (1618-1648) pa do danes velja kot mednarodnopravna podlaga državne suverenosti nasproti naddržavni (univerzalni, cerkveni...) suverenosti. Pred tem sporočilom, ki je sovpadalo z begunsko krizo, ta pa je v tistih dneh dosegla enega svojih vrhuncev, kar lep čas nisem razmišljal o internacionalizmu, o naddržavnih idealih in o državljanih sveta.

 

V osemdesetih letih smo se Slovenci osvobajali od komunistične retorike in frazeologije. Nehali smo se slepiti, da napredni ljudje, npr. proletarci, nimajo domovine, in začeli smo se zavedati, da ne bomo preživeli, če ne določimo meja svojega sveta, svoje kulture, premoženja... V upanju, da bo v tem pogledu koristno, če si bomo vladali sami, smo si Slovenci postavili nacionalno državo.

 

S postavitvijo samostojne nacionalne države - ki je v Evropi tako rekoč pravilo - menda nismo pokazali nestrpnosti do drugih narodov. Na plebiscitu (1990) smo se po eni strani odločali za skrbno varovanje nacionalne istovetnosti, na referendumu (2003) pa po drugi strani za povezavo z narodi EU in NATO. Poleg Slovenije je naš svet tudi zahodna civilizacija, ki ima svoje značilnosti in svoje meje. Poleg drugega smo si prizadevali doseči demokracijo, gospodarski napredek in blaginjo.

 

Spopad med manjšinsko šiitsko in večinsko sunitsko islamsko skupnostjo, ki ju najbolj značilno predstavljata Iran in Savdska Arabija, v marsičem spominja na evropske vojne v 17. stoletju.[1] Nekateri komentatorji namigujejo, da je mogoče o zaostalosti muslimanskega sveta sklepati po muslimanskem štetju: po šiitskem koledarju naj bi bili letos leta 1394, po sunitskem pa leta 1436; vendar gre za bolj ali manj duhovito domislico, ki ji nasprotujejo nekatera zgodovinska in tehnološka dejstva.[2] V 14. ali 15. stoletju onstran krščanskega sveta ni bilo razvitejše civilizacije, ki bi ji kristjani napovedali vojno in kamor bi se hoteli preseliti.

 

Kot je v svoji najnovejši knjigi Svetovni red zapisal že Henry Kissinger, so (radikalna) islamska gibanja s svojo sveto vojno in svetovno napadalnostjo nasprotniki vestfalskega sistema, ki je nastal po tridesetletni vojni in ki je uveljavil suverenost držav. Na neki način je "premagovanje" državnih meja in državnih pravil povezano z bistvom islamskih gibanj, kot je, denimo, t.i. Islamska država Iraka in Sirije (ISIS).

 

 

2. Premagovanje državnih meja

 

Premagovanje državnih meja znotraj schengenske skupnosti je preprosto in pogosto celo neopazno. Tisti, ki smo nekoč cele ure čakali na Fernetičih ali na Škofijah, postanemo dobre volje, ko brez ustavljanja brzimo mimo modrih tabel z evropskim ozvezdjem. Kdor potuje v London ali kamorkoli zunaj schengenskega področja, bo moral potrpežljivo čakati v z železnimi pregradami ograjenem koridorju pred okencem, za katerim sedi strogi policijski uradnik, ki preverja potne liste, morda tudi vize.

 

K članstvu v EU spadata - razen izjemoma ali v času prilagajanja - tudi članstvi v schengenskem in evrskem območju. Vstopanje v schengenski sistem - tudi ko gre za priseljence ali begunce - spominja na vstopanje v ZDA. EU je na tem področju uvedla relativno stroge predpise in postopke. Evropski obrazci tistim, ki želijo vstopiti v EU, ponujajo omejeno izbiro.

 

Prosilci morajo izbrati enega od štirih odgovorov:

 

1. sem delavec,

2. sem študent,

3. sem raziskovalec,

4. želim se pridružiti svoji družini.

 

Poleg običajnih prosilcev, ki se morajo predstaviti evropskim organom pred prihodom, je seveda tudi veliko prosilcev za azil. V preteklih letih so številke prosilcev nihale med 200.000 in 400.000. Letos naj bi se na sredozemske obale zateklo 400.000 beguncev, Nemčija pa je napovedala sprejem do 800.000 prosilcev za azil.

 

V zvezi s temi številkami je treba povedati, da niso istovetne s številom beguncev, ki azil tudi zares dobijo. Mednarodne organizacije in Evropska unija imajo dolžnost poskrbeti za begunce, ki zapuščajo domove zaradi takšnega ali drugačnega preganjanja, politične ali verske diskriminacije, zaradi življenjske nevarnosti... Zanje države in organizacije skrbijo na različne načine, v vseh primerih jim zagotavljajo varnost, v mnogih primerih jim ponujajo provizorično ali trajno bivanje, tudi državljanstvo.

 

Bistveno pa je to, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine.

 

V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.   

 

(se nadaljuje)

 



[1] Države s sunitsko večino so Savdska Arabija, Egipt, Jemen, Pakistan, Indonezija, Turčija, Alžirija, Maroko in Tunizija. Šiiti so vodilni v Iranu, Iraku, Bahreinu in Azerbajdžanu, pomembne manjšine pa predstavljajo v Afganistanu, Kuvajtu, Libanonu, Pakistanu, Savdski Arabiji, Siriji in Jemnu. Sunitov je precej več (85-90%) kot šiitov (10-15%), njihovi spori in razlike pa spominjajo na spore in razlike med krščanskimi katoliki in protestanti.

[2] Glej zanimiv intervju z Gregorjem Preacom v reviji Reporter (7. septembra 2015, str. 32).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.798
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.584
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.252
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 998
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.109
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 842
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 820
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 497