Komentar

Premagovanje državnih meja, prvi del: Evropa in begunska kriza

Kako si lahko razlagamo begunski eksodus in naval na Evropo? Gre res le za posledice vojne na Bližnjem vzhodu ali pa so v ozadju ekonomski ali celo politični razlogi za pritisk na schengensko Evropo? Prav Schengen bi nekateri radi prikazali kot nekakšen novi Berlinski zid. Nekdanji zunanji minister Rupel bo v tem in prihodnjem prispevku za Portal PLUS razvil nekaj izvirnih tez, o katerih naši dominantni mediji nekako nočejo slišati, saj govorijo tudi o maščevanju levice za propad komunizma in padec Berlinskega zidu.

11.09.2015 23:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   meje   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Bistveno je, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine. V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.

Ko poslušam evropske razprave o migrantih in beguncih, mi pride na misel sestanek med voditeljema Francije in Slovenije aprila 2001. Visoki francoski sogovornik je slovenskemu predsedniku vlade razkril, da - zaradi težavnih izkušenj z muslimani v Franciji - nasprotuje članstvu Turčije v EU, vendar bo podprl nemškega kolega, ki zagovarja članstvo Turčije, ker turški priseljenci večinoma glasujejo za njegovo stranko.

 

Voditelja sta seveda govorila o širjenju Evropske unije in o tem, da bi vanjo vključili novo državo. Podobna razprava danes zadeva Ukrajino pa seveda balkanske države. Državljani držav članic se svobodno premikajo, selijo... v okviru EU, znotraj schengenskega področja pa je gibanje praktično neomejeno, kot da gre za potovanje v okviru ene države.

 

 

1. Tridesetletna vojna in vestfalski sistem

 

Nekaj tednov bo tega, kar sem v korespondenci s sociološkim kolegom prebral kritično (pravzaprav zaničljivo) stališče do "vestfalskega sistema", tj. do ureditve, ki vse od tridesetletne vojne med katoličani in protestanti (1618-1648) pa do danes velja kot mednarodnopravna podlaga državne suverenosti nasproti naddržavni (univerzalni, cerkveni...) suverenosti. Pred tem sporočilom, ki je sovpadalo z begunsko krizo, ta pa je v tistih dneh dosegla enega svojih vrhuncev, kar lep čas nisem razmišljal o internacionalizmu, o naddržavnih idealih in o državljanih sveta.

 

V osemdesetih letih smo se Slovenci osvobajali od komunistične retorike in frazeologije. Nehali smo se slepiti, da napredni ljudje, npr. proletarci, nimajo domovine, in začeli smo se zavedati, da ne bomo preživeli, če ne določimo meja svojega sveta, svoje kulture, premoženja... V upanju, da bo v tem pogledu koristno, če si bomo vladali sami, smo si Slovenci postavili nacionalno državo.

 

S postavitvijo samostojne nacionalne države - ki je v Evropi tako rekoč pravilo - menda nismo pokazali nestrpnosti do drugih narodov. Na plebiscitu (1990) smo se po eni strani odločali za skrbno varovanje nacionalne istovetnosti, na referendumu (2003) pa po drugi strani za povezavo z narodi EU in NATO. Poleg Slovenije je naš svet tudi zahodna civilizacija, ki ima svoje značilnosti in svoje meje. Poleg drugega smo si prizadevali doseči demokracijo, gospodarski napredek in blaginjo.

 

Spopad med manjšinsko šiitsko in večinsko sunitsko islamsko skupnostjo, ki ju najbolj značilno predstavljata Iran in Savdska Arabija, v marsičem spominja na evropske vojne v 17. stoletju.[1] Nekateri komentatorji namigujejo, da je mogoče o zaostalosti muslimanskega sveta sklepati po muslimanskem štetju: po šiitskem koledarju naj bi bili letos leta 1394, po sunitskem pa leta 1436; vendar gre za bolj ali manj duhovito domislico, ki ji nasprotujejo nekatera zgodovinska in tehnološka dejstva.[2] V 14. ali 15. stoletju onstran krščanskega sveta ni bilo razvitejše civilizacije, ki bi ji kristjani napovedali vojno in kamor bi se hoteli preseliti.

 

Kot je v svoji najnovejši knjigi Svetovni red zapisal že Henry Kissinger, so (radikalna) islamska gibanja s svojo sveto vojno in svetovno napadalnostjo nasprotniki vestfalskega sistema, ki je nastal po tridesetletni vojni in ki je uveljavil suverenost držav. Na neki način je "premagovanje" državnih meja in državnih pravil povezano z bistvom islamskih gibanj, kot je, denimo, t.i. Islamska država Iraka in Sirije (ISIS).

 

 

2. Premagovanje državnih meja

 

Premagovanje državnih meja znotraj schengenske skupnosti je preprosto in pogosto celo neopazno. Tisti, ki smo nekoč cele ure čakali na Fernetičih ali na Škofijah, postanemo dobre volje, ko brez ustavljanja brzimo mimo modrih tabel z evropskim ozvezdjem. Kdor potuje v London ali kamorkoli zunaj schengenskega področja, bo moral potrpežljivo čakati v z železnimi pregradami ograjenem koridorju pred okencem, za katerim sedi strogi policijski uradnik, ki preverja potne liste, morda tudi vize.

 

K članstvu v EU spadata - razen izjemoma ali v času prilagajanja - tudi članstvi v schengenskem in evrskem območju. Vstopanje v schengenski sistem - tudi ko gre za priseljence ali begunce - spominja na vstopanje v ZDA. EU je na tem področju uvedla relativno stroge predpise in postopke. Evropski obrazci tistim, ki želijo vstopiti v EU, ponujajo omejeno izbiro.

 

Prosilci morajo izbrati enega od štirih odgovorov:

 

1. sem delavec,

2. sem študent,

3. sem raziskovalec,

4. želim se pridružiti svoji družini.

 

Poleg običajnih prosilcev, ki se morajo predstaviti evropskim organom pred prihodom, je seveda tudi veliko prosilcev za azil. V preteklih letih so številke prosilcev nihale med 200.000 in 400.000. Letos naj bi se na sredozemske obale zateklo 400.000 beguncev, Nemčija pa je napovedala sprejem do 800.000 prosilcev za azil.

 

V zvezi s temi številkami je treba povedati, da niso istovetne s številom beguncev, ki azil tudi zares dobijo. Mednarodne organizacije in Evropska unija imajo dolžnost poskrbeti za begunce, ki zapuščajo domove zaradi takšnega ali drugačnega preganjanja, politične ali verske diskriminacije, zaradi življenjske nevarnosti... Zanje države in organizacije skrbijo na različne načine, v vseh primerih jim zagotavljajo varnost, v mnogih primerih jim ponujajo provizorično ali trajno bivanje, tudi državljanstvo.

 

Bistveno pa je to, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine.

 

V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.   

 

(se nadaljuje)

 



[1] Države s sunitsko večino so Savdska Arabija, Egipt, Jemen, Pakistan, Indonezija, Turčija, Alžirija, Maroko in Tunizija. Šiiti so vodilni v Iranu, Iraku, Bahreinu in Azerbajdžanu, pomembne manjšine pa predstavljajo v Afganistanu, Kuvajtu, Libanonu, Pakistanu, Savdski Arabiji, Siriji in Jemnu. Sunitov je precej več (85-90%) kot šiitov (10-15%), njihovi spori in razlike pa spominjajo na spore in razlike med krščanskimi katoliki in protestanti.

[2] Glej zanimiv intervju z Gregorjem Preacom v reviji Reporter (7. septembra 2015, str. 32).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.660
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.878
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.277
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112