Komentar

Premagovanje državnih meja, prvi del: Evropa in begunska kriza

Kako si lahko razlagamo begunski eksodus in naval na Evropo? Gre res le za posledice vojne na Bližnjem vzhodu ali pa so v ozadju ekonomski ali celo politični razlogi za pritisk na schengensko Evropo? Prav Schengen bi nekateri radi prikazali kot nekakšen novi Berlinski zid. Nekdanji zunanji minister Rupel bo v tem in prihodnjem prispevku za Portal PLUS razvil nekaj izvirnih tez, o katerih naši dominantni mediji nekako nočejo slišati, saj govorijo tudi o maščevanju levice za propad komunizma in padec Berlinskega zidu.

11.09.2015 23:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   meje   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Bistveno je, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine. V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.

Ko poslušam evropske razprave o migrantih in beguncih, mi pride na misel sestanek med voditeljema Francije in Slovenije aprila 2001. Visoki francoski sogovornik je slovenskemu predsedniku vlade razkril, da - zaradi težavnih izkušenj z muslimani v Franciji - nasprotuje članstvu Turčije v EU, vendar bo podprl nemškega kolega, ki zagovarja članstvo Turčije, ker turški priseljenci večinoma glasujejo za njegovo stranko.

 

Voditelja sta seveda govorila o širjenju Evropske unije in o tem, da bi vanjo vključili novo državo. Podobna razprava danes zadeva Ukrajino pa seveda balkanske države. Državljani držav članic se svobodno premikajo, selijo... v okviru EU, znotraj schengenskega področja pa je gibanje praktično neomejeno, kot da gre za potovanje v okviru ene države.

 

 

1. Tridesetletna vojna in vestfalski sistem

 

Nekaj tednov bo tega, kar sem v korespondenci s sociološkim kolegom prebral kritično (pravzaprav zaničljivo) stališče do "vestfalskega sistema", tj. do ureditve, ki vse od tridesetletne vojne med katoličani in protestanti (1618-1648) pa do danes velja kot mednarodnopravna podlaga državne suverenosti nasproti naddržavni (univerzalni, cerkveni...) suverenosti. Pred tem sporočilom, ki je sovpadalo z begunsko krizo, ta pa je v tistih dneh dosegla enega svojih vrhuncev, kar lep čas nisem razmišljal o internacionalizmu, o naddržavnih idealih in o državljanih sveta.

 

V osemdesetih letih smo se Slovenci osvobajali od komunistične retorike in frazeologije. Nehali smo se slepiti, da napredni ljudje, npr. proletarci, nimajo domovine, in začeli smo se zavedati, da ne bomo preživeli, če ne določimo meja svojega sveta, svoje kulture, premoženja... V upanju, da bo v tem pogledu koristno, če si bomo vladali sami, smo si Slovenci postavili nacionalno državo.

 

S postavitvijo samostojne nacionalne države - ki je v Evropi tako rekoč pravilo - menda nismo pokazali nestrpnosti do drugih narodov. Na plebiscitu (1990) smo se po eni strani odločali za skrbno varovanje nacionalne istovetnosti, na referendumu (2003) pa po drugi strani za povezavo z narodi EU in NATO. Poleg Slovenije je naš svet tudi zahodna civilizacija, ki ima svoje značilnosti in svoje meje. Poleg drugega smo si prizadevali doseči demokracijo, gospodarski napredek in blaginjo.

 

Spopad med manjšinsko šiitsko in večinsko sunitsko islamsko skupnostjo, ki ju najbolj značilno predstavljata Iran in Savdska Arabija, v marsičem spominja na evropske vojne v 17. stoletju.[1] Nekateri komentatorji namigujejo, da je mogoče o zaostalosti muslimanskega sveta sklepati po muslimanskem štetju: po šiitskem koledarju naj bi bili letos leta 1394, po sunitskem pa leta 1436; vendar gre za bolj ali manj duhovito domislico, ki ji nasprotujejo nekatera zgodovinska in tehnološka dejstva.[2] V 14. ali 15. stoletju onstran krščanskega sveta ni bilo razvitejše civilizacije, ki bi ji kristjani napovedali vojno in kamor bi se hoteli preseliti.

 

Kot je v svoji najnovejši knjigi Svetovni red zapisal že Henry Kissinger, so (radikalna) islamska gibanja s svojo sveto vojno in svetovno napadalnostjo nasprotniki vestfalskega sistema, ki je nastal po tridesetletni vojni in ki je uveljavil suverenost držav. Na neki način je "premagovanje" državnih meja in državnih pravil povezano z bistvom islamskih gibanj, kot je, denimo, t.i. Islamska država Iraka in Sirije (ISIS).

 

 

2. Premagovanje državnih meja

 

Premagovanje državnih meja znotraj schengenske skupnosti je preprosto in pogosto celo neopazno. Tisti, ki smo nekoč cele ure čakali na Fernetičih ali na Škofijah, postanemo dobre volje, ko brez ustavljanja brzimo mimo modrih tabel z evropskim ozvezdjem. Kdor potuje v London ali kamorkoli zunaj schengenskega področja, bo moral potrpežljivo čakati v z železnimi pregradami ograjenem koridorju pred okencem, za katerim sedi strogi policijski uradnik, ki preverja potne liste, morda tudi vize.

 

K članstvu v EU spadata - razen izjemoma ali v času prilagajanja - tudi članstvi v schengenskem in evrskem območju. Vstopanje v schengenski sistem - tudi ko gre za priseljence ali begunce - spominja na vstopanje v ZDA. EU je na tem področju uvedla relativno stroge predpise in postopke. Evropski obrazci tistim, ki želijo vstopiti v EU, ponujajo omejeno izbiro.

 

Prosilci morajo izbrati enega od štirih odgovorov:

 

1. sem delavec,

2. sem študent,

3. sem raziskovalec,

4. želim se pridružiti svoji družini.

 

Poleg običajnih prosilcev, ki se morajo predstaviti evropskim organom pred prihodom, je seveda tudi veliko prosilcev za azil. V preteklih letih so številke prosilcev nihale med 200.000 in 400.000. Letos naj bi se na sredozemske obale zateklo 400.000 beguncev, Nemčija pa je napovedala sprejem do 800.000 prosilcev za azil.

 

V zvezi s temi številkami je treba povedati, da niso istovetne s številom beguncev, ki azil tudi zares dobijo. Mednarodne organizacije in Evropska unija imajo dolžnost poskrbeti za begunce, ki zapuščajo domove zaradi takšnega ali drugačnega preganjanja, politične ali verske diskriminacije, zaradi življenjske nevarnosti... Zanje države in organizacije skrbijo na različne načine, v vseh primerih jim zagotavljajo varnost, v mnogih primerih jim ponujajo provizorično ali trajno bivanje, tudi državljanstvo.

 

Bistveno pa je to, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine.

 

V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.   

 

(se nadaljuje)

 



[1] Države s sunitsko večino so Savdska Arabija, Egipt, Jemen, Pakistan, Indonezija, Turčija, Alžirija, Maroko in Tunizija. Šiiti so vodilni v Iranu, Iraku, Bahreinu in Azerbajdžanu, pomembne manjšine pa predstavljajo v Afganistanu, Kuvajtu, Libanonu, Pakistanu, Savdski Arabiji, Siriji in Jemnu. Sunitov je precej več (85-90%) kot šiitov (10-15%), njihovi spori in razlike pa spominjajo na spore in razlike med krščanskimi katoliki in protestanti.

[2] Glej zanimiv intervju z Gregorjem Preacom v reviji Reporter (7. septembra 2015, str. 32).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728