Komentar

Premagovanje državnih meja, prvi del: Evropa in begunska kriza

Kako si lahko razlagamo begunski eksodus in naval na Evropo? Gre res le za posledice vojne na Bližnjem vzhodu ali pa so v ozadju ekonomski ali celo politični razlogi za pritisk na schengensko Evropo? Prav Schengen bi nekateri radi prikazali kot nekakšen novi Berlinski zid. Nekdanji zunanji minister Rupel bo v tem in prihodnjem prispevku za Portal PLUS razvil nekaj izvirnih tez, o katerih naši dominantni mediji nekako nočejo slišati, saj govorijo tudi o maščevanju levice za propad komunizma in padec Berlinskega zidu.

11.09.2015 23:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   meje   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Bistveno je, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine. V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.

Ko poslušam evropske razprave o migrantih in beguncih, mi pride na misel sestanek med voditeljema Francije in Slovenije aprila 2001. Visoki francoski sogovornik je slovenskemu predsedniku vlade razkril, da - zaradi težavnih izkušenj z muslimani v Franciji - nasprotuje članstvu Turčije v EU, vendar bo podprl nemškega kolega, ki zagovarja članstvo Turčije, ker turški priseljenci večinoma glasujejo za njegovo stranko.

 

Voditelja sta seveda govorila o širjenju Evropske unije in o tem, da bi vanjo vključili novo državo. Podobna razprava danes zadeva Ukrajino pa seveda balkanske države. Državljani držav članic se svobodno premikajo, selijo... v okviru EU, znotraj schengenskega področja pa je gibanje praktično neomejeno, kot da gre za potovanje v okviru ene države.

 

 

1. Tridesetletna vojna in vestfalski sistem

 

Nekaj tednov bo tega, kar sem v korespondenci s sociološkim kolegom prebral kritično (pravzaprav zaničljivo) stališče do "vestfalskega sistema", tj. do ureditve, ki vse od tridesetletne vojne med katoličani in protestanti (1618-1648) pa do danes velja kot mednarodnopravna podlaga državne suverenosti nasproti naddržavni (univerzalni, cerkveni...) suverenosti. Pred tem sporočilom, ki je sovpadalo z begunsko krizo, ta pa je v tistih dneh dosegla enega svojih vrhuncev, kar lep čas nisem razmišljal o internacionalizmu, o naddržavnih idealih in o državljanih sveta.

 

V osemdesetih letih smo se Slovenci osvobajali od komunistične retorike in frazeologije. Nehali smo se slepiti, da napredni ljudje, npr. proletarci, nimajo domovine, in začeli smo se zavedati, da ne bomo preživeli, če ne določimo meja svojega sveta, svoje kulture, premoženja... V upanju, da bo v tem pogledu koristno, če si bomo vladali sami, smo si Slovenci postavili nacionalno državo.

 

S postavitvijo samostojne nacionalne države - ki je v Evropi tako rekoč pravilo - menda nismo pokazali nestrpnosti do drugih narodov. Na plebiscitu (1990) smo se po eni strani odločali za skrbno varovanje nacionalne istovetnosti, na referendumu (2003) pa po drugi strani za povezavo z narodi EU in NATO. Poleg Slovenije je naš svet tudi zahodna civilizacija, ki ima svoje značilnosti in svoje meje. Poleg drugega smo si prizadevali doseči demokracijo, gospodarski napredek in blaginjo.

 

Spopad med manjšinsko šiitsko in večinsko sunitsko islamsko skupnostjo, ki ju najbolj značilno predstavljata Iran in Savdska Arabija, v marsičem spominja na evropske vojne v 17. stoletju.[1] Nekateri komentatorji namigujejo, da je mogoče o zaostalosti muslimanskega sveta sklepati po muslimanskem štetju: po šiitskem koledarju naj bi bili letos leta 1394, po sunitskem pa leta 1436; vendar gre za bolj ali manj duhovito domislico, ki ji nasprotujejo nekatera zgodovinska in tehnološka dejstva.[2] V 14. ali 15. stoletju onstran krščanskega sveta ni bilo razvitejše civilizacije, ki bi ji kristjani napovedali vojno in kamor bi se hoteli preseliti.

 

Kot je v svoji najnovejši knjigi Svetovni red zapisal že Henry Kissinger, so (radikalna) islamska gibanja s svojo sveto vojno in svetovno napadalnostjo nasprotniki vestfalskega sistema, ki je nastal po tridesetletni vojni in ki je uveljavil suverenost držav. Na neki način je "premagovanje" državnih meja in državnih pravil povezano z bistvom islamskih gibanj, kot je, denimo, t.i. Islamska država Iraka in Sirije (ISIS).

 

 

2. Premagovanje državnih meja

 

Premagovanje državnih meja znotraj schengenske skupnosti je preprosto in pogosto celo neopazno. Tisti, ki smo nekoč cele ure čakali na Fernetičih ali na Škofijah, postanemo dobre volje, ko brez ustavljanja brzimo mimo modrih tabel z evropskim ozvezdjem. Kdor potuje v London ali kamorkoli zunaj schengenskega področja, bo moral potrpežljivo čakati v z železnimi pregradami ograjenem koridorju pred okencem, za katerim sedi strogi policijski uradnik, ki preverja potne liste, morda tudi vize.

 

K članstvu v EU spadata - razen izjemoma ali v času prilagajanja - tudi članstvi v schengenskem in evrskem območju. Vstopanje v schengenski sistem - tudi ko gre za priseljence ali begunce - spominja na vstopanje v ZDA. EU je na tem področju uvedla relativno stroge predpise in postopke. Evropski obrazci tistim, ki želijo vstopiti v EU, ponujajo omejeno izbiro.

 

Prosilci morajo izbrati enega od štirih odgovorov:

 

1. sem delavec,

2. sem študent,

3. sem raziskovalec,

4. želim se pridružiti svoji družini.

 

Poleg običajnih prosilcev, ki se morajo predstaviti evropskim organom pred prihodom, je seveda tudi veliko prosilcev za azil. V preteklih letih so številke prosilcev nihale med 200.000 in 400.000. Letos naj bi se na sredozemske obale zateklo 400.000 beguncev, Nemčija pa je napovedala sprejem do 800.000 prosilcev za azil.

 

V zvezi s temi številkami je treba povedati, da niso istovetne s številom beguncev, ki azil tudi zares dobijo. Mednarodne organizacije in Evropska unija imajo dolžnost poskrbeti za begunce, ki zapuščajo domove zaradi takšnega ali drugačnega preganjanja, politične ali verske diskriminacije, zaradi življenjske nevarnosti... Zanje države in organizacije skrbijo na različne načine, v vseh primerih jim zagotavljajo varnost, v mnogih primerih jim ponujajo provizorično ali trajno bivanje, tudi državljanstvo.

 

Bistveno pa je to, da države priseljevanja vse prosilce za vstop obravnavajo kot posameznike. Vsak priseljenec ali begunec je oseba, s katero se državne oblasti ukvarjajo posamič, upoštevaje posebne in osebne okoliščine.

 

V nekaterih primerih in mnogih razpravah pa se zdi, kot da ne gre za preseljevanje posameznih oseb, ampak za premagovanje državnih meja s pritiski in protesti, s političnimi zborovanji in medijskimi senzacijami. Množice priseljencev na mejah, med mejami, v pristaniščih, pred predori in na postajah zbujajo vtis, da se bodo državne meje zrušile, kot se je zrušil Berlinski zid.   

 

(se nadaljuje)

 



[1] Države s sunitsko večino so Savdska Arabija, Egipt, Jemen, Pakistan, Indonezija, Turčija, Alžirija, Maroko in Tunizija. Šiiti so vodilni v Iranu, Iraku, Bahreinu in Azerbajdžanu, pomembne manjšine pa predstavljajo v Afganistanu, Kuvajtu, Libanonu, Pakistanu, Savdski Arabiji, Siriji in Jemnu. Sunitov je precej več (85-90%) kot šiitov (10-15%), njihovi spori in razlike pa spominjajo na spore in razlike med krščanskimi katoliki in protestanti.

[2] Glej zanimiv intervju z Gregorjem Preacom v reviji Reporter (7. septembra 2015, str. 32).

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
0
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
21
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,017
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,483
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,292
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,236
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,912
06/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,282
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,248
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,334
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,085
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,353