Razkrivamo

Moja resnica o TEŠ6: slovenske težave z alternativami in medijska indoktrinacija davkoplačevalcev

Portal PLUS je liberalni medij, ki trdno verjame v pravico vsakega, da pove svoje mnenje. Zaradi polemike o TEŠ6, ki jo je avgusta nehote odprl Vili Kovačič, se je oglasil Marko Golob, ki ga je uredništvo izzvalo s predlogom, naj o tej aferi končno napiše vse, kar ve in česar slovenska javnost doslej še ni slišala. Danes objavljamo prvi, uvodni del, v petek in ponedeljek pa nadaljevanje ter zaključek.

15.09.2015 01:34
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   teš6   termoelektrarna   energetika   hse   gen energija   jože zagožen   ropova vlada   janševa vlada   pahorjeva vlada

Foto: arhiv Portala PLUS

V čem je torej problem, zakaj potem govorimo o nastali škodi?  Zato ker smo pogodbo podpisali v najbolj neugodnem času, ravno v času največjega nivoja cen opreme, tj. konec leta 2009. Zakaj so bile cene takrat na tako visokem nivoju? Zato ker je poleg Evrope, ki je zaradi 3. faze ETS pospešeno zamenjevala stare TE na premog z novimi, predvsem Azija doživljala pravi val investicij v energetske objekte. To je bil čas, ko je Indija doživljala obsežne redukcije elektrike in ko je Kitajska spuščala v obratovanje v povprečju po eno TE na premog na teden!

Uredništvo bi želelo pojasniti, kako smo se sploh lotili te nove trilogije. Naš sodelavec Vili Kovačič je v svojem prispevku na Portalu PLUS 23.8.2015 med drugim omenjal razvpiti projekt TEŠ6 in med njegove glavne protagonoste uvrstil tudi Marka Goloba, ki se je zaradi tega čutil prizadetega. Obrnil se na nas s predlogom, da bi sam napisal nekaj o tej zgodbi. Njegovo idejo smo na uredništvu sprejeli iz dveh načelnih razlogov.

 

Najprej zato, ker smo eden redkih, morda pa celo še edini medij v Sloveniji, ki dejansko verjame v načelo audiatur et altera pars. To pomeni, da ljudem, katerih interes je bil v medijih prizadet, omogočamo, da na zanje sporne navedbe odgovorijo. Na ta način jim dajemo možnost odgovora. Nobenega razloga ni, da za Marka Goloba to pravilo ne bi veljalo.

 

Drugi razlog je vsebinske narave. Z Markom Golobom smo se dogovorili, da doslej prvič in najbolj izčrpno, iz vseh zornih kotov osvetli primer TEŠ6, o katerem se zdi, da vemo vse, obenem pa se slovenski davkoplačevalci obnašamo, kot da nam je malo mar za orjaške stroške, povezane s tem projektom. V korespondenci med našim odgovornim urednikom Dejanom Steinbuchom je Marko Golob zapisal, da bi rad "ljudem pokazal ozadje in razložil stvari, ki jim jih ni povedal še nihče, predvsem pa ves projekt postavil v neko širšo perspektivo", in dodal, da ga je pri pisanju vodil še en motiv: v nekem trenutku je bil akter ali pa sopotnik te zgodbe, ki bo odločilno vplivala na slovensko gospodarstvo in politiko. Zaradi tega je njegov prispevek o TEŠ6 tudi pričevanje o nekem času iz prve roke, s stvarmi, ki še niso bile objavljene. Zaradi zajetne dolžine smo Golobov prispevek razdelili v tri dele.

 

 

***

 

Ni mi vseeno, kaj se dogaja s slovensko energetiko. In ni mi vseeno, kako se je zlorabil projekt TEŠ6 in kako je pri tem nastalo za približno 400 milijonov evrov škode. TEŠ6 je bil in je še pivot okoli katerega so se spopadli interesi slovenskih političnih klanov. Okoli tega kasneje. Najprej pa naj bralcem pojasnim, zakaj se je sploh začel graditi TEŠ6. Resnica je namreč umrla med prvimi, Slovencem pa bistvo in celovito ozadje projekta ni bilo nikoli zares pojasnjeno.

 

 

Zakaj sploh TEŠ6?

 

TEŠ (Termoelektrarna Šoštanj, op. ur.) je bistvena komponenta slovenske energetike. Ne samo zaradi približno  tretjinskega dela električne enegije (3,5 TWh), ki jo proizvaja, temveč predvsem zato, ker je ključni element slovenskega elektroenergetskega sistema, ki zagotavlja sekundarno regulacijo. Sekundarna regulacija pomeni skoraj trenutno (v minutah) prilagajanje proizvodnje električne energije porabi. Zato TEŠ oscilira med 40% in 100% obremenitve znotraj dneva.

 

Predstavnik Računskega sodišča je menda pred kratkim na televiziji omenil, da je problem TEŠ ta, da ne dela s polno kapaciteto. S tem je pokazal, da ne ve kaj dosti o poslu, ki ga revidira. To, da TEŠ ne dela s polno kapaciteto, je pogoj, da sploh lahko opravlja svojo bistveno funkcijo, tj.  regulacijo slovenskega elektro-sistema! Zaradi te funkcije so režim delovanja, zahtevana oprema in ne nazadnje ekonomika objekta specifični. TEŠ se optimizira znotraj HSE ali celo znotraj celotnega slovenskega energetskega sistema in ne samo kot samostojna enota. Pravi revizor bi moral to vedeti. Sicer je na nivoju  navadnega "bean counter" (preštevalca fižolčkov).

 

Bloka TEŠ4 in TEŠ5 sta bila že ob začetku prejšnjega desetletja dotrajana. Če je povprečna življenjska doba TE na premog približno 200.000 ur, jih ima TEŠ4 sedaj že prek 280.000, TEŠ5 pa prek 240.000 ur, kar je več kot 40% oziroma 20% čez življenjsko dobo. Samo izjemnemu vzdrževanju delavcev TEŠ in previdni politiki vodstva elektrarne se lahko zahvalimo, da oba bloka (in s tem slovenski elektroenergetski sistem) še vedno delujeta nemoteno.

 

Recenzenti projekta TEŠ, švicarski Pojri (plačala jih je Evropska banka za obnovo in razvoj, EBRD, ne šaleški lobi) je o TEŠ zapisal, "da se lahko operativni rezultati TEŠ primerjajo s katero koli  termoelektrarno v Evropi, TEŠ operational results could be compared to every termoelectric power plant in Europe".

 

Vendar pa dotrajanost blokov 4 in 5 ni bila edini razlog. Drugi bistveni razlog je bil pričakovani začetek 3. faze ETS, European Trading Scheme. ETS je ključni razlog, zakaj je celotna Evropa v obdobju 2000 do 2013 kot pobesnela gradila nove elektrarne na premog, skupaj kar 57. Samo v Nemčiji so jih v tem času zgradili 24 in so podobne tehnologije kot TEŠ6. Cena: več kot 45 milijard evrov.

 

ETS v bistvu pomeni trgovanje s CO2 kuponi. In če se je v 2. fazi ETS trgovalo na nivoju držav (kar je omogočalo kompenzacije na državni ravni), je 3. faza ETS zahtevala direktno individualno obremenitev "onesnaževalcev" s CO2. Predvidena obremenitev bi še posebej hudo udarila TE na premog. V projekcijah cen CO2 kuponov je bil ta strošek po svoji velikosti primerljiv s ceno energenta (premoga). Zato so nove tehnologije (ultra super kritična tehnologija pare – C cikel), ki so omogočale bistveno večje izkoristke (42% v primeru TEŠ6), zagotavljale ne samo manjšo porabo premoga, torej manjše onesnaževanje, temveč tudi bistveno manjše stroške CO2 kuponov. Ne pozabimo, rentabilnost TE na premog, za razliko od npr. nukleark je v večji meri odvisna od cene energenta in ne toliko od vrednosti same investicije.

 

 

Odločitev ob napačnem času

 

Predvidevalo se je, da bo cena CO2 kuponov rasla na dolgi rok. Zato je EBRD kot eden ključnih financerjev projekta zahteval, da se v kalkulacije cen (kot varnostno rezervo) vključi vrednost CO2 kuponov, ki je v času podpisa pogodbe (da o sedanjih cenah niti ne govorimo) za več kot 100% presegala vrednost CO2 kuponov na trgu. Ta razlika je, ko govorimo o profitabilnosti projekta, bistvena. Kljub temu je EBRD projekt podprl (po avtorjevih pogovorih v Londonu s predstavniki EBRD 2012 je bil to zadnji TE na premog, ki ga je podprla EBRD), saj je bila ekonomika projekta glede na predvidena gibanja cen električne energije pozitivna, kot visoko usposobljen je bil ocenjen tudi investitor (TEŠ).

 

Mimogrede, EBRD ni zahteval državne garancije.

 

V čem je torej problem, zakaj potem govorimo o nastali škodi?  Zato ker smo pogodbo podpisali v najbolj neugodnem času, ravno v času največjega nivoja cen opreme, tj. konec leta 2009. Zakaj so bile cene takrat na tako visokem nivoju? Zato ker je poleg Evrope, ki je zaradi 3. faze ETS pospešeno zamenjevala stare TE na premog z novimi, predvsem Azija doživljala pravi val investicij v energetske objekte. To je bil čas, ko je Indija doživljala obsežne redukcije elektrike in ko je Kitajska spuščala v obratovanje v povprečju po eno TE na premog na teden!

 

Kako to, da pogodbe nismo sklenili prej, saj smo točno vedeli, da bosta TEŠ4 in TEŠ5 konec desetletja že dotrajana? Za projekt so dali v TEŠ pobudo pravočasno, že leta 2001. Obravnavala ga je Ropova vlada, kasneje je projekt prevzela Janševa. Kje se je zataknilo? V času Janševe vlade je prišlo do restrukturiranja slovenske energetike ozirma razbitja enotnega sistema ELES (ki je imel podobno strukturo kot francoski EDF) na t.i. dva stebra,  HSE in Gen Energijo. Ideji je takrat močno nasprotovalo vodstvo ELES, predvsem njegov predsednik Jože Zagožen, ki je s tem prišel v spor z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom.

 

Na začetku mojega mandata v AUKN (in ukvarjanja s TEŠ) mi je nekoč izjemno vplivna oseba v slovenski energetiki povedala naslednjo zgodbo: Zagožen je pripravljal TEŠ6, ki je bil še posebno pomemben za Šaleško dolino. Vizjak naj bi to vedel in naj bi z zadrževanjem že v bistvu dogovorjene pogodbe (rezervacija je bila sklenjena in plačana že leta 2007) z Alstomom skušal doseči, da bi Zagožen pristal na razbitje ELES. Medtem pa je vrednost strojnega dela (turbine, kotel itd.) projekta TEŠ6 narasla iz 620 na 840 milijonov evrov. Ne morem več v celoti preveriti te zgodbe (Zagožen je že med pokojnimi), čeprav osebno verjamem, da bi lahko bila resnična.

 

Tako naj bi nastalo prvih 220 milijonov evrov škode.

 

 

Pravih dilem nikoli ni bilo

 

Za časa Pahorjeve vlade je decembra 2009 – v času zgodovinsko najvišjih svetovnih cen opreme za TE na premog – kljub temu prišlo do podpisa pogodbe. Bi bilo bolje, da bi se odločili za obnovo blokov? Poglejmo si slednjo opcijo (pomagal si bom z analizo, ki jo je naredila nemška družba Evonic, ki poleg tega, da je z več kot 1,500 inženirji ena največjih tovrstnih organizacij na področju energetike v Evropi, upravlja, če se ne motim, tudi 8 TE na premog):

 

Obnova blokov bi stala 430 milijonov: 203 milijonov evrov Blok 4 in 227 milijonov evrov Blok 5. Izkoristek blokov 4 in 5 bi se povečal za komaj 2% točki na 34% (Blok 4) oziroma na 36% (Blok 5), življenjska doba pa bi bila s 150,000 urami za četrtino krajša od TEŠ6.  Problem s to opcijo je ta, da slovenska zakonodaja zahteva pri vlaganju v naravne vire BAT, Best Available Technology – najboljša razpoložljiva tehnologija, isto velja za evropske direktive; pri elektrarnah na lignit je to vsaj 42% - tako kot pri TEŠ6). Zakaj? Zato da naj se zagotovlja najučinkovitejša poraba neobnovljivih naravnih virov.

 

BAT je bil tudi obvezni pogoj za izjemno ugodno financiranje EBRD in EIB (Evropske investicijske banke). Z izkoristki pri 35% ne moreš dobiti ugodnega kredita. Zakaj? Zato ker je razlika med 35% in 42% ogromna. Teh 7% točk razlike v izkoristku pomeni, da iz vsake tone premoga dobimo eno petino več elektrike in da ustrezno plačamo manj kuponov za CO2. In s tem tudi za petino manj onesnažujemo ozračje. Manjša cena investicije v primeru obnove ni odtehtala manjše učinkovitost pri izrabi premoga. Še posebej, če upoštevamo, da življenska doba TE na premog presega 40 let.

 

V skladu z slovensko zakonodajo in smernicami EU ter slovenskimi zavezami za zmanjšanje izpustov do leta 2025 dileme pravzaprav niti ni bilo. Z obnovo ne moremo doseči zavez Evropi za zmanjšanje CO2. Kaj pa obnovljivi viri energije (OVE)? Kaj ne bi bilo bolje, da bi vlagali v čiste energije: solarno, vetrno, bioplinarne, hidroenergijo? Saj vendar to počne ves razviti svet? Poglejmo si primerjavo, ki so jo v HSE naredili jeseni 2011 za razpravo v državnem zboru:

 

 

 

 

Da bi proizvedli isto količino energije kot TEŠ6, bi morali leta 2011 investirati v fotovoltaične module 9,4 miljarde evrov, samo letne subvencije pa bi dosegle 900 milijonov evrov (v 15 letih garantirane podpore pa 13,5 milijarde evrov!). S tem, da so v HSE pozabili, da bi morali zaradi nezanesljivosti delovanja solarnih modulov (ponoči in ob oblačnem vremenu ne delujejo) investirati še v "back-up" , ki se zagotavlja tipično s plinskimi elektrarnami. Za ekvivalentno moč TEŠ6 to pomeni še dodatno vsaj pol milijarde evrov investicije (da letnih vzdrževalnih stroškov niti ne omenjam). In to velja bolj ali manj za vse oblike OVE (obnovljivi viri energije). Še vedno mislite, da so OVE alternativa TEŠ6?

 

Če zgornja argumentacija velja (z njo se bolj ali manj strinja velika večina elektroenergetske stroke), potem se je potrebno vprašati, zakaj se je sploh začela afera TEŠ6. Tukaj se začenja bolj zanimiv, ali če hočete bolj tragičen del te zgodbe.

 

O njem bomo spregovorili v naslednjem delu!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.751
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.571
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.532
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.587
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.250
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 974
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.222
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 904
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.027