Razkrivamo

Moja resnica o TEŠ6, 2. del: krvavi boj interesnih skupin

Nadaljujemo trilogijo Marka Goloba o eni naših največjih infrastrukturnih investicij zadnjih desetletjih. Že sredin uvodni del je dvignil izjemno veliko prahu. Polemika, ki se je razvila, je po prepričanju uredništva kljub občasnim zdrsom glede dostojnosti vseeno dokaz, da je Portal PLUS medij, ki dejansko in dosledno zagovarja dialog in daje prednost argumentom pred predsodki, jeznim navijaštvom in fanatizmom, česar je v drugih slovenskih medijih na žalost še vedno preveč.

17.09.2015 22:00
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   marko golob   teš6   sds   sd   zares

Foto: arhiv Portala PLUS

Če dobavitelje kontroliramo mi, smo za projekt, če jih ne, je z njim vse narobe. Tipična zgodba, ki po mojem mnenju in izkušnji to potrjuje, je pozicija stranke Zares do projekta TEŠ6. Da bi stranka, ki kontrolira ministrstvo za gospodarstvo in Direktorat za energetiko, ne imela vpliva na projekt za milijardo evrov? Za kaj smo se pa potem borili? Da bomo gledali, kako drugi služijo na projektu? Raje naredimo za več sto milijonov škode in sesujemo cel projekt, če je treba. Da bodo politični konkurenti vedeli za drugič! In pa zato, da se bo preusmerila pozornost.

V začetku leta 2011 smo imeli v AUKN prvi delovni sestanek z nadzornim svetom in Upravo Gen Energije. Po kratkem uvodu, predstavitvi poslovanja in projekta NEK2 (drugi "blok" jedrske elektrarne Krško, op. ur.) se je začel vsesplošni napad na projekt TEŠ6.

 

Najprej sem bil malo osupel, češ kaj pa imajo v Gen Energiji s TEŠ6, potem sem se čez čas (stvar je bilo namreč nadvse zanimivo poslušati) namuznil in, večinoma iz prepričanja, delno pa iz prirojene žlehtnobe, dejal približno takole:

 

"Gospodje, verjamem v nuklearno energijo, v vašo ekipo in v NEK2. Kaj lahko naredimo v AUKN, da bi vam pri NEK2 pomagali?"

 

 

Kot bi mignil se je nehal napad na TEŠ6 in o njem ne takrat ne kdaj kasneje ni bilo s strani Gen energije več nobenega govora. Zakaj vam to pripovedujem? Zato ker to po mojem lepo ilustrira, kako so predstavniki nuklearnega, plinskega in predvsem lobija obnovljivih virov energije videli v TEŠ6 ključnega konkurenta za omejene investicijske vire slovenske energetike. Če bo izgrajen TEŠ6, za nas ne bo nič ostalo. Pri aferi TEŠ6 je to bistvo problema, poleg kontrole nad pogodbami z dobavitelji seveda.

 

 

Pa začnimo z lobiji ..

 

Najprej plinski lobi. Alternativa TEŠ6 je bila 440 MW plinska elektrarna. Stala bi na območju tovarne aluminija v Kidričevem, napajal pa bi jo plin iz Južnega toka. Investicija bi bila bistveno manjša kot TEŠ (približno pol milijarde evrov), zato pa bi bila cena energenta bistveno večja, z njim pa tudi cena električne energije. Po drugi strani bi bila Slovenija popolnoma odvisna od uvoženega energenta. Kako to izgleda v sedanjih pogojih rusko-ukrajinske-evropske-ameriške plinske vojne, lahko vidite sami.

 

Ko sem leta 2009 kot direktor podjetja LTH Ulitki doživel ruski embargo plina in ko je grozilo ne samo, da se bosta ustavili tovarni s prek tisoč zaposlenimi, ampak da bo obstal tudi velik del evropske avtomobilske industrije, sem na lastni koži dojel, kaj pomeni energetska varnost. Ljudje, s tem res ni šale! Plin v pogojih plinske vojne in teh cenovnih nivojih ni resna opcija.

 

Nuklearni lobi. NEK je podaljšal dobo obratovanja in to je odvrnilo eksistenčno grožnjo za nadalnjega četrt stoletja.  Vendar pa priprava in gradnja nuklearke (tj. NEK2) traja več kot deset let, zato so nuklearci navajeni planirati na dolgi rok. Je pa tukaj še en vidik; v nobenem primeru (nova) nuklearka ne bi bila manjša od 1.000 MW, opcija pa je bila tudi do 1.600 MW. To pomeni, da tak objekt pokrije vse bodoče slovenske potrebe, velik del svojega potenciala pa bi vsaj v prvih desetletjih namenili izvozu. Če bi se za gradnjo odločili relativno hitro (recimo po letu 2000), potem za TEŠ6 ne bi bilo nikakršne potrebe. Tudi glede izvoza leta 2011, 2012 za NEK2 ni izgledalo slabo. Kot soinvestitorji in bodoči odjemalci se je pojavilo več kot 10 zainteresiranih partnerjev iz zahodne kot vzhodne Evrope. Več kot polovico investicije (približno 3,5 milijarde evrov) bi lahko pokrili z ugodnimi krediti exim bank dobaviteljev, polovico preostanka s tujimi vlaganji, ostalo bi kot vložek lahko prispevala Gen Energija. S trenutno krizo v elektroenergetskem sektorju v Evropi je tako projekt NEK2 kot katerikoli drug nov objekt postavljen pod vprašaj.

 

Lobi OVE. Tu pa gre zares. Za razliko od TEŠ in NEK2, ki jih slovensko elektrogospodarstvo lahko v principu sfinancira brez države, to pri OVE (obnovljivi viti energije, op. ur.) ne gre. Zakaj? Zato ker razen klasične hidroenergije te energetske vire ne poganjajo toliko sonce, veter in organski odpadki, temveč v največji meri denar – beri: subvencije (glej tabelo v uvodnem delu). Zato je zagotovitev državnega denarja absolutna stvar obstoja in preživetja tega lobija. Če bi bil končan TEŠ6, bi se lahko zgodilo ne samo to, da bi zmanjkalo denarja za subvencije, ampak še kaj hujšega - namreč da bi se v pogojih zadovoljive oskrbe z elektriko nekdo na oblasti vprašal, zakaj je sploh potrebno investirati v OVE. In kar je še huje, zakaj je potrebno vsako leto zmetati v subvencije za OVE (letno več kot 140 milijonov evrov) od tri do petkrat večjo vsoto, kot je vrednost energije, ki jo letno proizvedejo. Saj veste (prosto po Andersenu): dovolj je, da en nedolžen otročič – v pravem času - pove, da je cesar nag, pa se zruši celotna zgodba…

 

 

... tudi političnimi, seveda!

 

Do tukaj je stvar relativno normalna in enostavna. Ko pa te interese križate s slovenskimi regionalnimi, strankarskimi, ideološkimi in ne nazadnje dobaviteljskimi interesi, dobite neskončno prepleteno zgodbo. Da pojasnim. Menda splošno sprejeta resnica je, da SD in SDS podpirata TEŠ6. V praksi pa je to odvisno predvsem od tega, iz katere regije je poslanec, ki bo o tem odločal. Če je iz Posavja, bo za nuklearno energijo, če prihaja iz Šaleške kotline, pa za TEŠ. Če je stranka proti projektu, njen minister pa iz Šaleške doline, se lojalnost do stranke neha.

 

Podobno je z dobavitelji. Če dobavitelje kontroliramo mi, smo za projekt, če jih ne, je s projektom vse narobe. Tipična zgodba, ki po mojem mnenju in izkušnji to potrjuje, je pozicija stranke Zares do projekta TEŠ6. Da bi stranka, ki kontrolira ministrstvo za gospodarstvo (Matej Lahovnik, Darja Radić) in Direktorat za energetiko, ne imela vpliva na projekt za milijardo evrov? Za kaj smo se pa potem borili? Da bomo gledali, kako drugi služijo na projektu? Raje naredimo za več sto milijonov škode in sesujemo cel projekt, če je treba. Da bodo politični konkurenti vedeli za drugič! In pa zato, da se bo preusmerila pozornost. Da se ne bi kdo začel spraševati, zakaj bomo Slovenci v dveh desetletjih zmetali dve milijardi evrov subvencij za alternativne OVE, ki smo jih v Zares tako močno podpirali. Alternativne OVE (brez hidrocentral na Savi), ki bodo vse skupaj proizvedle tam okoli 1% električne energije.

 

Kako se je vse skupaj začelo? Kdaj se je odprla Pandorina skrinjica? Ne morem si kaj, da mi pri tem ne bi prišla na misel izjava dolgoletnega direktorja NE Krško Staneta Rožmana, ki je nekoč dejal: "S tem, ko smo energetiki prepustili odločanje o investiciji (TEŠ6) politikom, smo naredili največjo napako".

 

Kje je bila prva napaka? Ko smo v Janševem mandatu razbili enotni ELES, smo bistveno zmanjšali investicijski potencial ali, če hočete, kreditni potencial obeh stebrov. Enotni ELES bi bistveno lažje sfinanciral tako TEŠ kot elektrarne na Savi in NEK2, kot to lahko naredita bistveno manjša HSE in Gen energija. To pomeni, da ne bi bilo nikakršne potrebe po državni garancijah ali državni pomoči in s tem nobenih potencialnih problemov z državno pomočjo in EU.

 

 

Država pade v past

 

Kako je sploh prišlo do vprašanja državne garancije? V prvotni finančni konstrukciji za TEŠ6 je bil predviden bistveno višji delež lastnega financiranja. Bistven del oziroma teh 200 milijonov evrov bi morala prispevati Gen energija. Tu pa je nastal problem. Gen energija ni bila več del nekoč enotnega energetskega sistema (ELES), temveč HSE-ju konkurenčno podjetje, ki je imelo popolnoma drugačno poslovno politiko kot HSE. Politiko, ki se je osredotočala na nuklearno energijo in hidrocentrale, ne pa termocentrale na premog. In ko so nekega popoldneva na Bledu več ur prepričevali prvega moža Gen energije Martina Novšaka, naj privoli v 200 milijonsko investicijo v TEŠ6, je rekel: "NE".

 

In navsezadnje je imel prav. Obvezovala ga je na skupščini sprejeta poslovna politika in če bi dal soglasje, bi bil za to osebno (kazensko in materialno) odgovoren. Država kot 100% lastnik enoosebnega d.o.o. bi lahko hitro spremenila poslovno politiko ali dala obvezno navodilo. Ampak to bi pomenilo, da državni uradniki sprejmejo odgovornost! Eee, to pa oni zelo neradi počno. Raje so šli spreminjati že sprejeto finančno konstrukcijo TEŠ6. Namesto 200 milijonov evrov lastnih sredstev so se spomnili, da bi luknjo lahko pokrilo povečanje kredita Evropske investicijske banke (EIB) iz 350 na 550 milijonov evrov.

 

Kaj pa je dodatnih 200 milijonov za EIB? Drobiž! To je sicer res, res pa je tudi, da so v EIB profesionalci in denarja ne dajejo na lepe oči. Povečanje deleža kreditov v finančni konstrukciji oziroma zmanjšanje lastnih sredstev pomeni, da je riziko investicije avtomatično večji. Hkrati to pomeni, da se poveča finančna izpostavljenost EIB do projekta. Če sta riziko projekta in izpostavljenost kreditorja večja, potem morajo biti ustrezno večja tudi zavarovanja. Tako je prišlo do tega, da je EIB sedaj zahteval državno garancijo v višini 80% vrednosti kredita oziroma 440 milijonov evrov.

 

Bi se temu lahko izognili? Bi! Obstajale so namreč tudi komercialne ponudbe za kreditiranje projekta. Zakaj jih pa potem nismo vzeli in se izognili državni garanciji? Zato ker je bil kredit preko EIB z državno garancijo za kakšno odstotno točko in pol bolj ugoden. Pri stotinah milijonov evrov in desetletjih poplačila gre ta razlika kumulativno v desetine milijonov evrov in nenanzadnje bremeni poslovno uspešnost projekta.

 

V HSE so razmišljali približno takole. Mi smo v 100% državni lasti; če da država garancijo nam, jo da v bistvu sama sebi, hkrati pa jo (garancija namreč) nič ne stane (v resnici še mastno zasluži na proviziji). Se sliši logično? Tako bi razmišljal marsikdo od nas. Politika pa razmišlja drugače. In sicer približno takole: če potrebujete državno garancijo, moramo mi o njej odločati v parlamentu. Torej potrebujete naš glas. Če vam damo svoj glas, kaj bomo jaz imeli od tega?

 

In tu se odpre Pandorina skrinjica.  Ne gre samo za glas. Gospodje v HSE in TEŠ, vi boste naročili za več kot milijardo evrov blaga in storitev pri dobaviteljih. Mi pa dajemo soglasje v parlamentu za garancijo in držimo v roki ministrstva, ki dajejo soglasja od gradbenih del do naravovarstvenih soglasij. In (do pojava AUKN) tudi odločamo o tem, ali boste še imeli službo ali ne. To pa ni kar tako! Razumete sedaj, kaj je hotel povedati dolgoletni direktor NEK Rožman?

 

 

Tako se je začelo.

 

S časom je dobil TEŠ6 popolnoma svojo dinamiko in dimenzijo, ki konec koncev s samim projektom že ni imel nobene veze več. Spomnim se glasovanja o garanciji za TEŠ6 na komisiji državnega zbora jeseni 2011. Sedel sem zraven poslancev SDS. Neformalni šef skupine, poslanec Zvonko Černač, je svojim zmedenim kolegom, ki niso vedeli, kako naj glasujejo, na koncu svetoval takole: "Glasujte po svoji vesti."

 

Za kaj se je šlo? SDS je vseskozi podpirala projekt in mu navsezadnje dala zeleno luč v času, ko je imela predsednika vlade. Povsem logično bi bilo, da SDS sedaj podpre tudi garancijo. Vendar, če podpre garancijo, bo Zares sprožil referendum o TEŠ6, ki bi se poklopil z volitvami v državni zbor. Zares bi lahko ob referendumu in volitvah zajahal val morebitne javne zavrnitve TEŠ6 in se tako ponovno prebil v parlament. To pa spet ne bi bilo ugodno za SDS. Zato je SDS raje zavzela nevtralno držo in zavrnila podporo garanciji. Je**š TEŠ in milijardo evrov! Ko gre za naš politični obstoj, ni kompromisa! Pa naj gre za levico ali desnico.

 

Strankarski interes pred državnim. V vsakem primeru.

 

 

(Tretji in zaključni del trilogije o TEŠ6 bomo objavili v ponedeljek.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.159
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.184
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.082
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.060
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.487
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.087
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.600
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 536