Razkrivamo

Moja resnica o TEŠ6, 2. del: krvavi boj interesnih skupin

Nadaljujemo trilogijo Marka Goloba o eni naših največjih infrastrukturnih investicij zadnjih desetletjih. Že sredin uvodni del je dvignil izjemno veliko prahu. Polemika, ki se je razvila, je po prepričanju uredništva kljub občasnim zdrsom glede dostojnosti vseeno dokaz, da je Portal PLUS medij, ki dejansko in dosledno zagovarja dialog in daje prednost argumentom pred predsodki, jeznim navijaštvom in fanatizmom, česar je v drugih slovenskih medijih na žalost še vedno preveč.

17.09.2015 22:00
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   marko golob   teš6   sds   sd   zares

Foto: arhiv Portala PLUS

Če dobavitelje kontroliramo mi, smo za projekt, če jih ne, je z njim vse narobe. Tipična zgodba, ki po mojem mnenju in izkušnji to potrjuje, je pozicija stranke Zares do projekta TEŠ6. Da bi stranka, ki kontrolira ministrstvo za gospodarstvo in Direktorat za energetiko, ne imela vpliva na projekt za milijardo evrov? Za kaj smo se pa potem borili? Da bomo gledali, kako drugi služijo na projektu? Raje naredimo za več sto milijonov škode in sesujemo cel projekt, če je treba. Da bodo politični konkurenti vedeli za drugič! In pa zato, da se bo preusmerila pozornost.

V začetku leta 2011 smo imeli v AUKN prvi delovni sestanek z nadzornim svetom in Upravo Gen Energije. Po kratkem uvodu, predstavitvi poslovanja in projekta NEK2 (drugi "blok" jedrske elektrarne Krško, op. ur.) se je začel vsesplošni napad na projekt TEŠ6.

 

Najprej sem bil malo osupel, češ kaj pa imajo v Gen Energiji s TEŠ6, potem sem se čez čas (stvar je bilo namreč nadvse zanimivo poslušati) namuznil in, večinoma iz prepričanja, delno pa iz prirojene žlehtnobe, dejal približno takole:

 

"Gospodje, verjamem v nuklearno energijo, v vašo ekipo in v NEK2. Kaj lahko naredimo v AUKN, da bi vam pri NEK2 pomagali?"

 

 

Kot bi mignil se je nehal napad na TEŠ6 in o njem ne takrat ne kdaj kasneje ni bilo s strani Gen energije več nobenega govora. Zakaj vam to pripovedujem? Zato ker to po mojem lepo ilustrira, kako so predstavniki nuklearnega, plinskega in predvsem lobija obnovljivih virov energije videli v TEŠ6 ključnega konkurenta za omejene investicijske vire slovenske energetike. Če bo izgrajen TEŠ6, za nas ne bo nič ostalo. Pri aferi TEŠ6 je to bistvo problema, poleg kontrole nad pogodbami z dobavitelji seveda.

 

 

Pa začnimo z lobiji ..

 

Najprej plinski lobi. Alternativa TEŠ6 je bila 440 MW plinska elektrarna. Stala bi na območju tovarne aluminija v Kidričevem, napajal pa bi jo plin iz Južnega toka. Investicija bi bila bistveno manjša kot TEŠ (približno pol milijarde evrov), zato pa bi bila cena energenta bistveno večja, z njim pa tudi cena električne energije. Po drugi strani bi bila Slovenija popolnoma odvisna od uvoženega energenta. Kako to izgleda v sedanjih pogojih rusko-ukrajinske-evropske-ameriške plinske vojne, lahko vidite sami.

 

Ko sem leta 2009 kot direktor podjetja LTH Ulitki doživel ruski embargo plina in ko je grozilo ne samo, da se bosta ustavili tovarni s prek tisoč zaposlenimi, ampak da bo obstal tudi velik del evropske avtomobilske industrije, sem na lastni koži dojel, kaj pomeni energetska varnost. Ljudje, s tem res ni šale! Plin v pogojih plinske vojne in teh cenovnih nivojih ni resna opcija.

 

Nuklearni lobi. NEK je podaljšal dobo obratovanja in to je odvrnilo eksistenčno grožnjo za nadalnjega četrt stoletja.  Vendar pa priprava in gradnja nuklearke (tj. NEK2) traja več kot deset let, zato so nuklearci navajeni planirati na dolgi rok. Je pa tukaj še en vidik; v nobenem primeru (nova) nuklearka ne bi bila manjša od 1.000 MW, opcija pa je bila tudi do 1.600 MW. To pomeni, da tak objekt pokrije vse bodoče slovenske potrebe, velik del svojega potenciala pa bi vsaj v prvih desetletjih namenili izvozu. Če bi se za gradnjo odločili relativno hitro (recimo po letu 2000), potem za TEŠ6 ne bi bilo nikakršne potrebe. Tudi glede izvoza leta 2011, 2012 za NEK2 ni izgledalo slabo. Kot soinvestitorji in bodoči odjemalci se je pojavilo več kot 10 zainteresiranih partnerjev iz zahodne kot vzhodne Evrope. Več kot polovico investicije (približno 3,5 milijarde evrov) bi lahko pokrili z ugodnimi krediti exim bank dobaviteljev, polovico preostanka s tujimi vlaganji, ostalo bi kot vložek lahko prispevala Gen Energija. S trenutno krizo v elektroenergetskem sektorju v Evropi je tako projekt NEK2 kot katerikoli drug nov objekt postavljen pod vprašaj.

 

Lobi OVE. Tu pa gre zares. Za razliko od TEŠ in NEK2, ki jih slovensko elektrogospodarstvo lahko v principu sfinancira brez države, to pri OVE (obnovljivi viti energije, op. ur.) ne gre. Zakaj? Zato ker razen klasične hidroenergije te energetske vire ne poganjajo toliko sonce, veter in organski odpadki, temveč v največji meri denar – beri: subvencije (glej tabelo v uvodnem delu). Zato je zagotovitev državnega denarja absolutna stvar obstoja in preživetja tega lobija. Če bi bil končan TEŠ6, bi se lahko zgodilo ne samo to, da bi zmanjkalo denarja za subvencije, ampak še kaj hujšega - namreč da bi se v pogojih zadovoljive oskrbe z elektriko nekdo na oblasti vprašal, zakaj je sploh potrebno investirati v OVE. In kar je še huje, zakaj je potrebno vsako leto zmetati v subvencije za OVE (letno več kot 140 milijonov evrov) od tri do petkrat večjo vsoto, kot je vrednost energije, ki jo letno proizvedejo. Saj veste (prosto po Andersenu): dovolj je, da en nedolžen otročič – v pravem času - pove, da je cesar nag, pa se zruši celotna zgodba…

 

 

... tudi političnimi, seveda!

 

Do tukaj je stvar relativno normalna in enostavna. Ko pa te interese križate s slovenskimi regionalnimi, strankarskimi, ideološkimi in ne nazadnje dobaviteljskimi interesi, dobite neskončno prepleteno zgodbo. Da pojasnim. Menda splošno sprejeta resnica je, da SD in SDS podpirata TEŠ6. V praksi pa je to odvisno predvsem od tega, iz katere regije je poslanec, ki bo o tem odločal. Če je iz Posavja, bo za nuklearno energijo, če prihaja iz Šaleške kotline, pa za TEŠ. Če je stranka proti projektu, njen minister pa iz Šaleške doline, se lojalnost do stranke neha.

 

Podobno je z dobavitelji. Če dobavitelje kontroliramo mi, smo za projekt, če jih ne, je s projektom vse narobe. Tipična zgodba, ki po mojem mnenju in izkušnji to potrjuje, je pozicija stranke Zares do projekta TEŠ6. Da bi stranka, ki kontrolira ministrstvo za gospodarstvo (Matej Lahovnik, Darja Radić) in Direktorat za energetiko, ne imela vpliva na projekt za milijardo evrov? Za kaj smo se pa potem borili? Da bomo gledali, kako drugi služijo na projektu? Raje naredimo za več sto milijonov škode in sesujemo cel projekt, če je treba. Da bodo politični konkurenti vedeli za drugič! In pa zato, da se bo preusmerila pozornost. Da se ne bi kdo začel spraševati, zakaj bomo Slovenci v dveh desetletjih zmetali dve milijardi evrov subvencij za alternativne OVE, ki smo jih v Zares tako močno podpirali. Alternativne OVE (brez hidrocentral na Savi), ki bodo vse skupaj proizvedle tam okoli 1% električne energije.

 

Kako se je vse skupaj začelo? Kdaj se je odprla Pandorina skrinjica? Ne morem si kaj, da mi pri tem ne bi prišla na misel izjava dolgoletnega direktorja NE Krško Staneta Rožmana, ki je nekoč dejal: "S tem, ko smo energetiki prepustili odločanje o investiciji (TEŠ6) politikom, smo naredili največjo napako".

 

Kje je bila prva napaka? Ko smo v Janševem mandatu razbili enotni ELES, smo bistveno zmanjšali investicijski potencial ali, če hočete, kreditni potencial obeh stebrov. Enotni ELES bi bistveno lažje sfinanciral tako TEŠ kot elektrarne na Savi in NEK2, kot to lahko naredita bistveno manjša HSE in Gen energija. To pomeni, da ne bi bilo nikakršne potrebe po državni garancijah ali državni pomoči in s tem nobenih potencialnih problemov z državno pomočjo in EU.

 

 

Država pade v past

 

Kako je sploh prišlo do vprašanja državne garancije? V prvotni finančni konstrukciji za TEŠ6 je bil predviden bistveno višji delež lastnega financiranja. Bistven del oziroma teh 200 milijonov evrov bi morala prispevati Gen energija. Tu pa je nastal problem. Gen energija ni bila več del nekoč enotnega energetskega sistema (ELES), temveč HSE-ju konkurenčno podjetje, ki je imelo popolnoma drugačno poslovno politiko kot HSE. Politiko, ki se je osredotočala na nuklearno energijo in hidrocentrale, ne pa termocentrale na premog. In ko so nekega popoldneva na Bledu več ur prepričevali prvega moža Gen energije Martina Novšaka, naj privoli v 200 milijonsko investicijo v TEŠ6, je rekel: "NE".

 

In navsezadnje je imel prav. Obvezovala ga je na skupščini sprejeta poslovna politika in če bi dal soglasje, bi bil za to osebno (kazensko in materialno) odgovoren. Država kot 100% lastnik enoosebnega d.o.o. bi lahko hitro spremenila poslovno politiko ali dala obvezno navodilo. Ampak to bi pomenilo, da državni uradniki sprejmejo odgovornost! Eee, to pa oni zelo neradi počno. Raje so šli spreminjati že sprejeto finančno konstrukcijo TEŠ6. Namesto 200 milijonov evrov lastnih sredstev so se spomnili, da bi luknjo lahko pokrilo povečanje kredita Evropske investicijske banke (EIB) iz 350 na 550 milijonov evrov.

 

Kaj pa je dodatnih 200 milijonov za EIB? Drobiž! To je sicer res, res pa je tudi, da so v EIB profesionalci in denarja ne dajejo na lepe oči. Povečanje deleža kreditov v finančni konstrukciji oziroma zmanjšanje lastnih sredstev pomeni, da je riziko investicije avtomatično večji. Hkrati to pomeni, da se poveča finančna izpostavljenost EIB do projekta. Če sta riziko projekta in izpostavljenost kreditorja večja, potem morajo biti ustrezno večja tudi zavarovanja. Tako je prišlo do tega, da je EIB sedaj zahteval državno garancijo v višini 80% vrednosti kredita oziroma 440 milijonov evrov.

 

Bi se temu lahko izognili? Bi! Obstajale so namreč tudi komercialne ponudbe za kreditiranje projekta. Zakaj jih pa potem nismo vzeli in se izognili državni garanciji? Zato ker je bil kredit preko EIB z državno garancijo za kakšno odstotno točko in pol bolj ugoden. Pri stotinah milijonov evrov in desetletjih poplačila gre ta razlika kumulativno v desetine milijonov evrov in nenanzadnje bremeni poslovno uspešnost projekta.

 

V HSE so razmišljali približno takole. Mi smo v 100% državni lasti; če da država garancijo nam, jo da v bistvu sama sebi, hkrati pa jo (garancija namreč) nič ne stane (v resnici še mastno zasluži na proviziji). Se sliši logično? Tako bi razmišljal marsikdo od nas. Politika pa razmišlja drugače. In sicer približno takole: če potrebujete državno garancijo, moramo mi o njej odločati v parlamentu. Torej potrebujete naš glas. Če vam damo svoj glas, kaj bomo jaz imeli od tega?

 

In tu se odpre Pandorina skrinjica.  Ne gre samo za glas. Gospodje v HSE in TEŠ, vi boste naročili za več kot milijardo evrov blaga in storitev pri dobaviteljih. Mi pa dajemo soglasje v parlamentu za garancijo in držimo v roki ministrstva, ki dajejo soglasja od gradbenih del do naravovarstvenih soglasij. In (do pojava AUKN) tudi odločamo o tem, ali boste še imeli službo ali ne. To pa ni kar tako! Razumete sedaj, kaj je hotel povedati dolgoletni direktor NEK Rožman?

 

 

Tako se je začelo.

 

S časom je dobil TEŠ6 popolnoma svojo dinamiko in dimenzijo, ki konec koncev s samim projektom že ni imel nobene veze več. Spomnim se glasovanja o garanciji za TEŠ6 na komisiji državnega zbora jeseni 2011. Sedel sem zraven poslancev SDS. Neformalni šef skupine, poslanec Zvonko Černač, je svojim zmedenim kolegom, ki niso vedeli, kako naj glasujejo, na koncu svetoval takole: "Glasujte po svoji vesti."

 

Za kaj se je šlo? SDS je vseskozi podpirala projekt in mu navsezadnje dala zeleno luč v času, ko je imela predsednika vlade. Povsem logično bi bilo, da SDS sedaj podpre tudi garancijo. Vendar, če podpre garancijo, bo Zares sprožil referendum o TEŠ6, ki bi se poklopil z volitvami v državni zbor. Zares bi lahko ob referendumu in volitvah zajahal val morebitne javne zavrnitve TEŠ6 in se tako ponovno prebil v parlament. To pa spet ne bi bilo ugodno za SDS. Zato je SDS raje zavzela nevtralno držo in zavrnila podporo garanciji. Je**š TEŠ in milijardo evrov! Ko gre za naš politični obstoj, ni kompromisa! Pa naj gre za levico ali desnico.

 

Strankarski interes pred državnim. V vsakem primeru.

 

 

(Tretji in zaključni del trilogije o TEŠ6 bomo objavili v ponedeljek.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
0
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,504
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,442
03/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,969
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,454
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,930
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,732
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,346
08/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 681
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,092