Razkrivamo

Moja resnica o TEŠ6, 3. del: kolateralna škoda alternativnih obnovljivih virov energije

Z zadnjim delom trilogije o TEŠ6 izpod peresa Marka Goloba končujemo zgodbo o projektu, ki bo očitno še leta ali celo desetletja sprožal različne občutke. Upamo, da bo Golobova resnica spodbudila še kakšnega insiderja, da se oglasi in pove svojo plat zgodbe. Bralcem prepuščamo odločitev o tem, kakšna se jim zdi resnica Marka Goloba. Na uredništvu smo izpolnili svoj del odgovornosti, ki nam jo nalaga načelna zavezanost najvišjim demokratičnim standardom, pluralizmu mnenj in moči argumenta. 

20.09.2015 22:06
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   teš6   termoelektrarna   energetika   hse   gen energija   jože zagožen   ropova vlada   janševa vlada   pahorjeva vlada

Foto: arhiv Portala PLUS

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. 10 let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj. Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

V kampanjo proti TEŠ6 se je investiralo toliko energije, da se te investicije ne more kar tako pustiti propadu. Vedno znova se pogreva in verjetno bo tako tudi v prihodnosti, če ne bo nekdo končno začel gledati na interese države in presekal vse zadeve. Navsezadnje: bolj ko se govori o TEŠ6, manjša je verjetnost, da bo nekdo načel zgodbo popolnoma izgubljenih dveh milijard evrov, ki so šle oziroma bodo še šle v nepovrat za subvencije za alternativne OVE (obnovljive vire energije, op. ur.).

 

Namesto teh dveh milijard bi lahko za 1,4 milijarde zgradili deset elektrarn na srednji Savi. Delo bi lahko dobila slovenska gradbena podjetja, ki crkujejo v krizi; Litostroj, ki mu je velikost teh 22 turbin pisana na kožo, Etra, ki bi lahko dobavila transformatorje, slovenska strojna industrija, ki lahko zgradi zapornice itd.

 

Več kot 90% investicije lahko naredijo domača podjetja. Večina denarja, ki bi bila namenjena za izgradnjo elektrarn, bi se zavrtela v nacionalni ekonomiji. To pomeni, da je narodno-gospodarski multiplikator na hidroeletrarnah maksimalen. Da ne govorim o povečanju poplavne varnosti, ureditve komunikacij ob Savi, namakanju Krškega polja, optimiranju hlajenja NEK (s tem dobimo še za eno HE elektrike) in turističnih možnosti. Da ne omenim, da je teh 340 MW hidroelekrarn tudi edini način, da do leta 2025 izpolnimo zaveze EU glede deleža obnovljivih virov energije.

 

Namesto domače gradnje HE na Savi smo dali zaslužiti Kitajcem, ki dobavljajo fotovoltaične module, mi pa poberemo 10 do 15% za montažo. Za "šraufciger" industrijo, medtem ko Litostroj, ponos slovenske strojegradnje, firmo s tradicijo in mednarodnim slovesom, za drobiž razprodajamo tujcem.

 

Ja ja, vse lepo in prav, boste rekli, ampak TEŠ6 bo imel v začetku izgubo in tu se vse neha. Ali ni to najboljši dokaz, da je s tem projektom že od začetka vse narobe?

 

 

Kaj sploh pomeni izguba?

 

Ne, ni noben dokaz! Ne samo TEŠ6, ampak vse nove elektrarne v Evropi so trenutno v izgubi. Zakaj? Zato ker je cena električne energije padla iz nivojev 70 evrov na MWh na polovico tj. tam okoli 35 evrov na MWh. Te cene pa ne prenese nobena tehnologija, ne TE na premog ali plin, ne hidrocentrale in še manj nove nuklearke.

 

Prenesejo jo edino alternativne OVE, ki jim država subvencionira prodajo (kar pomeni, da jim plačuje večkratnik tržne cene elektrike) in jim zagotavlja prioritetni odjem. Se spomnite tistih 24 elektrarn na premog s podobno tehnologijo kot TEŠ, ki so jih Nemci (privatni energetski koncerni) zgradili pred kratkim? Vrsto teh elektrarn so dokončali in takoj ustavili. Situacija v elektroenergetskem sektorju v Evropi je postala nevzdržna. Z masovno državno podporo smo zgradili cel sektor OVE, ki proizvaja neskončno drago energijo - in kar je še pomembnejše, strahovito povečuje nestabilnost energetskega sistema (nemški se je zaradi OVE zrušil že dvakrat v zadnjih desetih letih). Stabilnost elektroenergetskega sistema lahko zagotavljajo samo veliki TE objekti in akumulacijske HE, tem pa smo z distorzijo trga prek državnega subvencioniranja OVE popolnoma sesuli ekonomiko.

 

Stvar je prišla tako daleč, da se sedaj javno razmišlja o subvencioniranju klasičnih TE na premog in plin. Ker če tega ne naredimo, tvegamo nestabilnost elektroenergetskih sistemov. S tem je Evropa prišla do absurda. Pa ne krivite energetikov. Ti so tako v Nemčiji kot Sloveniji opozarjali, problem pa je zakuhala politika. Nemški Energiewende naj bi služil kot sredstvo za nov industrijski zagon, v resnici pa so večino posla pobrali Kitajci, nemajhen del nemških proizvajalcev opreme (predvsem v fotovoltaiki) je bankrotiral, stroške pa na koncu nosijo davkoplačevalci in zasebni porabniki električne energije. Namesto novega gospodarskega zagona imamo obremenitev proračunov držav EU in privatnih porabnikov, izjemno izgubo delovnih mest in zmanjšanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

 

Kako iz te katastrofe? Ena od rešitev je francoska. Francozi (njihov državni enotni sistem EDF) so enostavno postavili ceno električne energije na 54 evra na MWh in dejansko zaprli domači trg. Požvižgajo se na enotni trg EU. Zakaj so to naredili? Zato ker si ne morejo privoščiti, da bi njihovih 57 nukleark delalo pod cenovnim nivojem enostavne reprodukcije. Ker si ne morejo privoščiti, da cena, ki ne zagotavlja normalnega vzdrževanja nukleark, ogroža jedrsko varnost in s tem nacionalno varnost. Evropa bo morala, v sili, sprejemati tudi nekonvencionalne rešitve.

 

 

Zgodba o TEŠ6

 

Malo smo zašli, ampak brez tega ne moremo pojasniti zgodbe TEŠ6. TEŠ6 je narejen in mi si ne moremo privoščiti, da ga ne spustimo v uporabo. Zakaj? Ker brez njega ne moremo zagotavljati stabilnosti sistema in ker bi bila uvožena električna energija na dolgi rok samo dražja.

 

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. deset let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj (v obstoječem dovoljenem rajonu odkopa). Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

 

Kaj pa nuklearka? Ob ceni, ki gre v milijarde evrov, v Evropi sedaj ni ravno preveč junakov, ki bi se upali tvegati s tako investicijo.

 

Cene za TE na premog, ki upošteva BAT se gibljejo med enim in dvema milijonoma za MW. Kdaj je cena 1 milijon in kdaj je 2 milijona? Standardni blok TE na premog je 1.000 MW. Ker je TEŠ6 relativno manjša elektrarna, je zato sorazmeroma dražja. TEŠ6 dela v trapezu (tj. dnevno prilagaja moč med 40 in 100%)k kar je dražje kot če dela v enakomernem režimu polne obremenitve ("baseload").

 

TEŠ6 je narejen na izjemno zahtevnem prostoru, ki je potresno ogrožen. Ker je cela Slovenija bolj ali manj potresno ogrožena, nič ne dobimo, če ga postavimo kam drugam, da problema stroškov transporta in obstoječe infrastrukture niti ne omenjamo. TEŠ6 je ena najbolj čistih TE na premog v Evropi. Režim izpustov je od 20 do 50% strožji od evropskega povprečja za nove TE na premog. Ko smo navdušeno licitirali pogoje za izpuste, smo pozabili, koliko to stane. Da očistite pline TE na ta nivo, morate investirati krepko preko 100 milijonov evrov. To je tovarna za čiščenje plinov in ne nek filter, ki ga postavite na dimnik.

 

Če upoštevate vse te faktorje, je bila cena okoli 1,2 milijarde evrov leta 2009 normalna. Preostanek smo pridelali s tem, ko se je šla politika "stop & go" projekta, nezavedujoč se (ali pa jo prav malo briga), da vsaka zaustavitev in ponovni zagon del stane, da vsak mesec zamude pomeni vsaj 5 milijonov evrov stroškov. Kakšnih 100 milijonov evrov škode je naredilo ministrstvo za gospodarstvo in tedanja ekipa TEŠ, ko je šla popravljat pogodbo z Alstomom. Problem zavarovanja pred dvigom cen materiala (sredi proizvodnje) so menda rešili tako, da so morebitno povečanje cen plačali kar vnaprej. Tako pravi moj vir iz TEŠ.

 

Hudič je, da cene materiala v naslednjih letih niso zrasle. Vrednost pogodbe pa so zmanjšali tako, da so izbrali manj kvalitetne materiale (npr. slabši material turbinskih lopatic, kar bomo v nadaljevanju plačali z višjimi stroški vzdrževanja in zastojev) oziroma tako, da so posamezne postavke iz pogodbe z Alstomom enostavno prenesli na TEŠ, zmanjšanje cene pogodbenih postavk z Alstomom pa prikazali kot rezultat "trdega dela in pogajalske spretnosti".

 

 

Bog nam pomagaj, ko se politika odloči "pomagati"

 

Kaj pa kriminal, ta naj bi bil vsega kriv? Za časa AUKN smo Računskemu sodišču, NPU in Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili dva primera. Šlo je za več milijonov evrov. Za več, za stotine pogodb mi s 24 zaposlenimi in 10 milijardami porfelja enostavno nismo imeli kapacitet. Če bi Računsko sodišče hotelo in če bi delalo po kvantiteti in kvaliteti, običajni za komercialne revizije, bi rešilo prijavljena primera v dveh tednih. Po mojih informacijah se na tem ni zgodilo še nič. Dve leti ali pa kakšno leto več je za naše Računsko sodišče običajna doba. Zaradi tega se nihče ne sekira. Kriminala ne izključujem, vendar ne verjamem, da je to glavni razlog za probleme, ki jih imamo s TEŠ6. Tudi zgodba o tem, da je TEŠ6 narejen zato, da bi potem uvažali indonezijski premog, ker menda domačega ni dovolj, je iz trte zvita. Kotel TEŠ6 že iz tehnoloških razlogov ne dopušča porabe več kot 7%  črnega premoga. Pa tudi domačega lignita je v dovoljenem rejonu izkopa dovolj.

 

Še za časa druge Janševe vlade v letu 2012 je bila oblikovana majhna skupina, ki naj bi za potrebe vlade, brez prisotnosti javnosti, ocenila projekt TEŠ6. Imel sem priliko, da sem o tem govoril s članom skupine. Gre za eno izmed najbolj uspešnih in mednarodno priznanih oseb slovenske energetike, ki ji niti slučajno ni mogoče očitati pripadnosti šaleškemu lobiju. O projektu je dejal (navajam po spominu) naslednje:

 

"Gre za popolnoma smiselen in v principu dober projekt. Glavna težava je v tem, da smo sklenili pogodbo v najbolj neugodnem času in da je projekt postal predmet političnega obračunavanja."

 

Glavni razlog problemov s TEŠ6 torej ni sam projekt. Gre za popolno razvojno zblojenost, operativno nesposobnost in neodgovornost naše politike. Če bi ta delovala tako, kot je treba, TEŠ6 ne bi predstavljal takega problema.

 

Vili Kovačič mi je v Portalu PLUS avgusta očital, da naj bi za časa AUKN kadriral ključne ljudi v TEŠ. Bolj se ne bi mogel zmotiti! S kolegom Danilom Grašičem, bivši članom uprave AUKN, sva Kovačičevem prispevku v Portalu PLUS pregledala, kolikokrat sva dala zahtevo za zamenjavo članov uprave HSE in TEŠ. Devetkrat! Žal naju ne kolegica predsednica uprave Dagmar Komar ne Svet agencije niso podprli. Sama pa nisva mogla odstavljati ali postavljati ljudi. Pa bi, če bi le mogla. Žal to ni bilo mogoče.

 

Kampanja proti TEŠ6 je bila preveč obsežna, dolgotrajna, preveč dobro organizirana in koordinirana, da bi verjel, da je bila slučajna. V njej šlo za to, da se dobi kontrola nad dobavitelji projekta in da se omogoči nadaljnje služenje z eno najbolj škodljivih in največjih (dve milijardi evrov!) slovenskih gospodarskih polomij - z investicijami v alternativne obnovljive vire energije. 

 

(konec)

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
1
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
24
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
11
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,089
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,438
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,581
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,775
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,445
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,516
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 814