Razkrivamo

Moja resnica o TEŠ6, 3. del: kolateralna škoda alternativnih obnovljivih virov energije

Z zadnjim delom trilogije o TEŠ6 izpod peresa Marka Goloba končujemo zgodbo o projektu, ki bo očitno še leta ali celo desetletja sprožal različne občutke. Upamo, da bo Golobova resnica spodbudila še kakšnega insiderja, da se oglasi in pove svojo plat zgodbe. Bralcem prepuščamo odločitev o tem, kakšna se jim zdi resnica Marka Goloba. Na uredništvu smo izpolnili svoj del odgovornosti, ki nam jo nalaga načelna zavezanost najvišjim demokratičnim standardom, pluralizmu mnenj in moči argumenta. 

20.09.2015 22:06
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   teš6   termoelektrarna   energetika   hse   gen energija   jože zagožen   ropova vlada   janševa vlada   pahorjeva vlada

Foto: arhiv Portala PLUS

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. 10 let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj. Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

V kampanjo proti TEŠ6 se je investiralo toliko energije, da se te investicije ne more kar tako pustiti propadu. Vedno znova se pogreva in verjetno bo tako tudi v prihodnosti, če ne bo nekdo končno začel gledati na interese države in presekal vse zadeve. Navsezadnje: bolj ko se govori o TEŠ6, manjša je verjetnost, da bo nekdo načel zgodbo popolnoma izgubljenih dveh milijard evrov, ki so šle oziroma bodo še šle v nepovrat za subvencije za alternativne OVE (obnovljive vire energije, op. ur.).

 

Namesto teh dveh milijard bi lahko za 1,4 milijarde zgradili deset elektrarn na srednji Savi. Delo bi lahko dobila slovenska gradbena podjetja, ki crkujejo v krizi; Litostroj, ki mu je velikost teh 22 turbin pisana na kožo, Etra, ki bi lahko dobavila transformatorje, slovenska strojna industrija, ki lahko zgradi zapornice itd.

 

Več kot 90% investicije lahko naredijo domača podjetja. Večina denarja, ki bi bila namenjena za izgradnjo elektrarn, bi se zavrtela v nacionalni ekonomiji. To pomeni, da je narodno-gospodarski multiplikator na hidroeletrarnah maksimalen. Da ne govorim o povečanju poplavne varnosti, ureditve komunikacij ob Savi, namakanju Krškega polja, optimiranju hlajenja NEK (s tem dobimo še za eno HE elektrike) in turističnih možnosti. Da ne omenim, da je teh 340 MW hidroelekrarn tudi edini način, da do leta 2025 izpolnimo zaveze EU glede deleža obnovljivih virov energije.

 

Namesto domače gradnje HE na Savi smo dali zaslužiti Kitajcem, ki dobavljajo fotovoltaične module, mi pa poberemo 10 do 15% za montažo. Za "šraufciger" industrijo, medtem ko Litostroj, ponos slovenske strojegradnje, firmo s tradicijo in mednarodnim slovesom, za drobiž razprodajamo tujcem.

 

Ja ja, vse lepo in prav, boste rekli, ampak TEŠ6 bo imel v začetku izgubo in tu se vse neha. Ali ni to najboljši dokaz, da je s tem projektom že od začetka vse narobe?

 

 

Kaj sploh pomeni izguba?

 

Ne, ni noben dokaz! Ne samo TEŠ6, ampak vse nove elektrarne v Evropi so trenutno v izgubi. Zakaj? Zato ker je cena električne energije padla iz nivojev 70 evrov na MWh na polovico tj. tam okoli 35 evrov na MWh. Te cene pa ne prenese nobena tehnologija, ne TE na premog ali plin, ne hidrocentrale in še manj nove nuklearke.

 

Prenesejo jo edino alternativne OVE, ki jim država subvencionira prodajo (kar pomeni, da jim plačuje večkratnik tržne cene elektrike) in jim zagotavlja prioritetni odjem. Se spomnite tistih 24 elektrarn na premog s podobno tehnologijo kot TEŠ, ki so jih Nemci (privatni energetski koncerni) zgradili pred kratkim? Vrsto teh elektrarn so dokončali in takoj ustavili. Situacija v elektroenergetskem sektorju v Evropi je postala nevzdržna. Z masovno državno podporo smo zgradili cel sektor OVE, ki proizvaja neskončno drago energijo - in kar je še pomembnejše, strahovito povečuje nestabilnost energetskega sistema (nemški se je zaradi OVE zrušil že dvakrat v zadnjih desetih letih). Stabilnost elektroenergetskega sistema lahko zagotavljajo samo veliki TE objekti in akumulacijske HE, tem pa smo z distorzijo trga prek državnega subvencioniranja OVE popolnoma sesuli ekonomiko.

 

Stvar je prišla tako daleč, da se sedaj javno razmišlja o subvencioniranju klasičnih TE na premog in plin. Ker če tega ne naredimo, tvegamo nestabilnost elektroenergetskih sistemov. S tem je Evropa prišla do absurda. Pa ne krivite energetikov. Ti so tako v Nemčiji kot Sloveniji opozarjali, problem pa je zakuhala politika. Nemški Energiewende naj bi služil kot sredstvo za nov industrijski zagon, v resnici pa so večino posla pobrali Kitajci, nemajhen del nemških proizvajalcev opreme (predvsem v fotovoltaiki) je bankrotiral, stroške pa na koncu nosijo davkoplačevalci in zasebni porabniki električne energije. Namesto novega gospodarskega zagona imamo obremenitev proračunov držav EU in privatnih porabnikov, izjemno izgubo delovnih mest in zmanjšanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

 

Kako iz te katastrofe? Ena od rešitev je francoska. Francozi (njihov državni enotni sistem EDF) so enostavno postavili ceno električne energije na 54 evra na MWh in dejansko zaprli domači trg. Požvižgajo se na enotni trg EU. Zakaj so to naredili? Zato ker si ne morejo privoščiti, da bi njihovih 57 nukleark delalo pod cenovnim nivojem enostavne reprodukcije. Ker si ne morejo privoščiti, da cena, ki ne zagotavlja normalnega vzdrževanja nukleark, ogroža jedrsko varnost in s tem nacionalno varnost. Evropa bo morala, v sili, sprejemati tudi nekonvencionalne rešitve.

 

 

Zgodba o TEŠ6

 

Malo smo zašli, ampak brez tega ne moremo pojasniti zgodbe TEŠ6. TEŠ6 je narejen in mi si ne moremo privoščiti, da ga ne spustimo v uporabo. Zakaj? Ker brez njega ne moremo zagotavljati stabilnosti sistema in ker bi bila uvožena električna energija na dolgi rok samo dražja.

 

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. deset let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj (v obstoječem dovoljenem rajonu odkopa). Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

 

Kaj pa nuklearka? Ob ceni, ki gre v milijarde evrov, v Evropi sedaj ni ravno preveč junakov, ki bi se upali tvegati s tako investicijo.

 

Cene za TE na premog, ki upošteva BAT se gibljejo med enim in dvema milijonoma za MW. Kdaj je cena 1 milijon in kdaj je 2 milijona? Standardni blok TE na premog je 1.000 MW. Ker je TEŠ6 relativno manjša elektrarna, je zato sorazmeroma dražja. TEŠ6 dela v trapezu (tj. dnevno prilagaja moč med 40 in 100%)k kar je dražje kot če dela v enakomernem režimu polne obremenitve ("baseload").

 

TEŠ6 je narejen na izjemno zahtevnem prostoru, ki je potresno ogrožen. Ker je cela Slovenija bolj ali manj potresno ogrožena, nič ne dobimo, če ga postavimo kam drugam, da problema stroškov transporta in obstoječe infrastrukture niti ne omenjamo. TEŠ6 je ena najbolj čistih TE na premog v Evropi. Režim izpustov je od 20 do 50% strožji od evropskega povprečja za nove TE na premog. Ko smo navdušeno licitirali pogoje za izpuste, smo pozabili, koliko to stane. Da očistite pline TE na ta nivo, morate investirati krepko preko 100 milijonov evrov. To je tovarna za čiščenje plinov in ne nek filter, ki ga postavite na dimnik.

 

Če upoštevate vse te faktorje, je bila cena okoli 1,2 milijarde evrov leta 2009 normalna. Preostanek smo pridelali s tem, ko se je šla politika "stop & go" projekta, nezavedujoč se (ali pa jo prav malo briga), da vsaka zaustavitev in ponovni zagon del stane, da vsak mesec zamude pomeni vsaj 5 milijonov evrov stroškov. Kakšnih 100 milijonov evrov škode je naredilo ministrstvo za gospodarstvo in tedanja ekipa TEŠ, ko je šla popravljat pogodbo z Alstomom. Problem zavarovanja pred dvigom cen materiala (sredi proizvodnje) so menda rešili tako, da so morebitno povečanje cen plačali kar vnaprej. Tako pravi moj vir iz TEŠ.

 

Hudič je, da cene materiala v naslednjih letih niso zrasle. Vrednost pogodbe pa so zmanjšali tako, da so izbrali manj kvalitetne materiale (npr. slabši material turbinskih lopatic, kar bomo v nadaljevanju plačali z višjimi stroški vzdrževanja in zastojev) oziroma tako, da so posamezne postavke iz pogodbe z Alstomom enostavno prenesli na TEŠ, zmanjšanje cene pogodbenih postavk z Alstomom pa prikazali kot rezultat "trdega dela in pogajalske spretnosti".

 

 

Bog nam pomagaj, ko se politika odloči "pomagati"

 

Kaj pa kriminal, ta naj bi bil vsega kriv? Za časa AUKN smo Računskemu sodišču, NPU in Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili dva primera. Šlo je za več milijonov evrov. Za več, za stotine pogodb mi s 24 zaposlenimi in 10 milijardami porfelja enostavno nismo imeli kapacitet. Če bi Računsko sodišče hotelo in če bi delalo po kvantiteti in kvaliteti, običajni za komercialne revizije, bi rešilo prijavljena primera v dveh tednih. Po mojih informacijah se na tem ni zgodilo še nič. Dve leti ali pa kakšno leto več je za naše Računsko sodišče običajna doba. Zaradi tega se nihče ne sekira. Kriminala ne izključujem, vendar ne verjamem, da je to glavni razlog za probleme, ki jih imamo s TEŠ6. Tudi zgodba o tem, da je TEŠ6 narejen zato, da bi potem uvažali indonezijski premog, ker menda domačega ni dovolj, je iz trte zvita. Kotel TEŠ6 že iz tehnoloških razlogov ne dopušča porabe več kot 7%  črnega premoga. Pa tudi domačega lignita je v dovoljenem rejonu izkopa dovolj.

 

Še za časa druge Janševe vlade v letu 2012 je bila oblikovana majhna skupina, ki naj bi za potrebe vlade, brez prisotnosti javnosti, ocenila projekt TEŠ6. Imel sem priliko, da sem o tem govoril s članom skupine. Gre za eno izmed najbolj uspešnih in mednarodno priznanih oseb slovenske energetike, ki ji niti slučajno ni mogoče očitati pripadnosti šaleškemu lobiju. O projektu je dejal (navajam po spominu) naslednje:

 

"Gre za popolnoma smiselen in v principu dober projekt. Glavna težava je v tem, da smo sklenili pogodbo v najbolj neugodnem času in da je projekt postal predmet političnega obračunavanja."

 

Glavni razlog problemov s TEŠ6 torej ni sam projekt. Gre za popolno razvojno zblojenost, operativno nesposobnost in neodgovornost naše politike. Če bi ta delovala tako, kot je treba, TEŠ6 ne bi predstavljal takega problema.

 

Vili Kovačič mi je v Portalu PLUS avgusta očital, da naj bi za časa AUKN kadriral ključne ljudi v TEŠ. Bolj se ne bi mogel zmotiti! S kolegom Danilom Grašičem, bivši članom uprave AUKN, sva Kovačičevem prispevku v Portalu PLUS pregledala, kolikokrat sva dala zahtevo za zamenjavo članov uprave HSE in TEŠ. Devetkrat! Žal naju ne kolegica predsednica uprave Dagmar Komar ne Svet agencije niso podprli. Sama pa nisva mogla odstavljati ali postavljati ljudi. Pa bi, če bi le mogla. Žal to ni bilo mogoče.

 

Kampanja proti TEŠ6 je bila preveč obsežna, dolgotrajna, preveč dobro organizirana in koordinirana, da bi verjel, da je bila slučajna. V njej šlo za to, da se dobi kontrola nad dobavitelji projekta in da se omogoči nadaljnje služenje z eno najbolj škodljivih in največjih (dve milijardi evrov!) slovenskih gospodarskih polomij - z investicijami v alternativne obnovljive vire energije. 

 

(konec)

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
21
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.957
02/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.151
03/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.075
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.634
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.133
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.396
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.406
08/
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
Miha Burger
Ogledov: 1.145
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 728
10/
Samo bedaki in virusi
Ana Jud
Ogledov: 2.757