Razkrivamo

Moja resnica o TEŠ6, 3. del: kolateralna škoda alternativnih obnovljivih virov energije

Z zadnjim delom trilogije o TEŠ6 izpod peresa Marka Goloba končujemo zgodbo o projektu, ki bo očitno še leta ali celo desetletja sprožal različne občutke. Upamo, da bo Golobova resnica spodbudila še kakšnega insiderja, da se oglasi in pove svojo plat zgodbe. Bralcem prepuščamo odločitev o tem, kakšna se jim zdi resnica Marka Goloba. Na uredništvu smo izpolnili svoj del odgovornosti, ki nam jo nalaga načelna zavezanost najvišjim demokratičnim standardom, pluralizmu mnenj in moči argumenta. 

20.09.2015 22:06
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   teš6   termoelektrarna   energetika   hse   gen energija   jože zagožen   ropova vlada   janševa vlada   pahorjeva vlada

Foto: arhiv Portala PLUS

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. 10 let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj. Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

V kampanjo proti TEŠ6 se je investiralo toliko energije, da se te investicije ne more kar tako pustiti propadu. Vedno znova se pogreva in verjetno bo tako tudi v prihodnosti, če ne bo nekdo končno začel gledati na interese države in presekal vse zadeve. Navsezadnje: bolj ko se govori o TEŠ6, manjša je verjetnost, da bo nekdo načel zgodbo popolnoma izgubljenih dveh milijard evrov, ki so šle oziroma bodo še šle v nepovrat za subvencije za alternativne OVE (obnovljive vire energije, op. ur.).

 

Namesto teh dveh milijard bi lahko za 1,4 milijarde zgradili deset elektrarn na srednji Savi. Delo bi lahko dobila slovenska gradbena podjetja, ki crkujejo v krizi; Litostroj, ki mu je velikost teh 22 turbin pisana na kožo, Etra, ki bi lahko dobavila transformatorje, slovenska strojna industrija, ki lahko zgradi zapornice itd.

 

Več kot 90% investicije lahko naredijo domača podjetja. Večina denarja, ki bi bila namenjena za izgradnjo elektrarn, bi se zavrtela v nacionalni ekonomiji. To pomeni, da je narodno-gospodarski multiplikator na hidroeletrarnah maksimalen. Da ne govorim o povečanju poplavne varnosti, ureditve komunikacij ob Savi, namakanju Krškega polja, optimiranju hlajenja NEK (s tem dobimo še za eno HE elektrike) in turističnih možnosti. Da ne omenim, da je teh 340 MW hidroelekrarn tudi edini način, da do leta 2025 izpolnimo zaveze EU glede deleža obnovljivih virov energije.

 

Namesto domače gradnje HE na Savi smo dali zaslužiti Kitajcem, ki dobavljajo fotovoltaične module, mi pa poberemo 10 do 15% za montažo. Za "šraufciger" industrijo, medtem ko Litostroj, ponos slovenske strojegradnje, firmo s tradicijo in mednarodnim slovesom, za drobiž razprodajamo tujcem.

 

Ja ja, vse lepo in prav, boste rekli, ampak TEŠ6 bo imel v začetku izgubo in tu se vse neha. Ali ni to najboljši dokaz, da je s tem projektom že od začetka vse narobe?

 

 

Kaj sploh pomeni izguba?

 

Ne, ni noben dokaz! Ne samo TEŠ6, ampak vse nove elektrarne v Evropi so trenutno v izgubi. Zakaj? Zato ker je cena električne energije padla iz nivojev 70 evrov na MWh na polovico tj. tam okoli 35 evrov na MWh. Te cene pa ne prenese nobena tehnologija, ne TE na premog ali plin, ne hidrocentrale in še manj nove nuklearke.

 

Prenesejo jo edino alternativne OVE, ki jim država subvencionira prodajo (kar pomeni, da jim plačuje večkratnik tržne cene elektrike) in jim zagotavlja prioritetni odjem. Se spomnite tistih 24 elektrarn na premog s podobno tehnologijo kot TEŠ, ki so jih Nemci (privatni energetski koncerni) zgradili pred kratkim? Vrsto teh elektrarn so dokončali in takoj ustavili. Situacija v elektroenergetskem sektorju v Evropi je postala nevzdržna. Z masovno državno podporo smo zgradili cel sektor OVE, ki proizvaja neskončno drago energijo - in kar je še pomembnejše, strahovito povečuje nestabilnost energetskega sistema (nemški se je zaradi OVE zrušil že dvakrat v zadnjih desetih letih). Stabilnost elektroenergetskega sistema lahko zagotavljajo samo veliki TE objekti in akumulacijske HE, tem pa smo z distorzijo trga prek državnega subvencioniranja OVE popolnoma sesuli ekonomiko.

 

Stvar je prišla tako daleč, da se sedaj javno razmišlja o subvencioniranju klasičnih TE na premog in plin. Ker če tega ne naredimo, tvegamo nestabilnost elektroenergetskih sistemov. S tem je Evropa prišla do absurda. Pa ne krivite energetikov. Ti so tako v Nemčiji kot Sloveniji opozarjali, problem pa je zakuhala politika. Nemški Energiewende naj bi služil kot sredstvo za nov industrijski zagon, v resnici pa so večino posla pobrali Kitajci, nemajhen del nemških proizvajalcev opreme (predvsem v fotovoltaiki) je bankrotiral, stroške pa na koncu nosijo davkoplačevalci in zasebni porabniki električne energije. Namesto novega gospodarskega zagona imamo obremenitev proračunov držav EU in privatnih porabnikov, izjemno izgubo delovnih mest in zmanjšanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

 

Kako iz te katastrofe? Ena od rešitev je francoska. Francozi (njihov državni enotni sistem EDF) so enostavno postavili ceno električne energije na 54 evra na MWh in dejansko zaprli domači trg. Požvižgajo se na enotni trg EU. Zakaj so to naredili? Zato ker si ne morejo privoščiti, da bi njihovih 57 nukleark delalo pod cenovnim nivojem enostavne reprodukcije. Ker si ne morejo privoščiti, da cena, ki ne zagotavlja normalnega vzdrževanja nukleark, ogroža jedrsko varnost in s tem nacionalno varnost. Evropa bo morala, v sili, sprejemati tudi nekonvencionalne rešitve.

 

 

Zgodba o TEŠ6

 

Malo smo zašli, ampak brez tega ne moremo pojasniti zgodbe TEŠ6. TEŠ6 je narejen in mi si ne moremo privoščiti, da ga ne spustimo v uporabo. Zakaj? Ker brez njega ne moremo zagotavljati stabilnosti sistema in ker bi bila uvožena električna energija na dolgi rok samo dražja.

 

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. deset let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj (v obstoječem dovoljenem rajonu odkopa). Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

 

Kaj pa nuklearka? Ob ceni, ki gre v milijarde evrov, v Evropi sedaj ni ravno preveč junakov, ki bi se upali tvegati s tako investicijo.

 

Cene za TE na premog, ki upošteva BAT se gibljejo med enim in dvema milijonoma za MW. Kdaj je cena 1 milijon in kdaj je 2 milijona? Standardni blok TE na premog je 1.000 MW. Ker je TEŠ6 relativno manjša elektrarna, je zato sorazmeroma dražja. TEŠ6 dela v trapezu (tj. dnevno prilagaja moč med 40 in 100%)k kar je dražje kot če dela v enakomernem režimu polne obremenitve ("baseload").

 

TEŠ6 je narejen na izjemno zahtevnem prostoru, ki je potresno ogrožen. Ker je cela Slovenija bolj ali manj potresno ogrožena, nič ne dobimo, če ga postavimo kam drugam, da problema stroškov transporta in obstoječe infrastrukture niti ne omenjamo. TEŠ6 je ena najbolj čistih TE na premog v Evropi. Režim izpustov je od 20 do 50% strožji od evropskega povprečja za nove TE na premog. Ko smo navdušeno licitirali pogoje za izpuste, smo pozabili, koliko to stane. Da očistite pline TE na ta nivo, morate investirati krepko preko 100 milijonov evrov. To je tovarna za čiščenje plinov in ne nek filter, ki ga postavite na dimnik.

 

Če upoštevate vse te faktorje, je bila cena okoli 1,2 milijarde evrov leta 2009 normalna. Preostanek smo pridelali s tem, ko se je šla politika "stop & go" projekta, nezavedujoč se (ali pa jo prav malo briga), da vsaka zaustavitev in ponovni zagon del stane, da vsak mesec zamude pomeni vsaj 5 milijonov evrov stroškov. Kakšnih 100 milijonov evrov škode je naredilo ministrstvo za gospodarstvo in tedanja ekipa TEŠ, ko je šla popravljat pogodbo z Alstomom. Problem zavarovanja pred dvigom cen materiala (sredi proizvodnje) so menda rešili tako, da so morebitno povečanje cen plačali kar vnaprej. Tako pravi moj vir iz TEŠ.

 

Hudič je, da cene materiala v naslednjih letih niso zrasle. Vrednost pogodbe pa so zmanjšali tako, da so izbrali manj kvalitetne materiale (npr. slabši material turbinskih lopatic, kar bomo v nadaljevanju plačali z višjimi stroški vzdrževanja in zastojev) oziroma tako, da so posamezne postavke iz pogodbe z Alstomom enostavno prenesli na TEŠ, zmanjšanje cene pogodbenih postavk z Alstomom pa prikazali kot rezultat "trdega dela in pogajalske spretnosti".

 

 

Bog nam pomagaj, ko se politika odloči "pomagati"

 

Kaj pa kriminal, ta naj bi bil vsega kriv? Za časa AUKN smo Računskemu sodišču, NPU in Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili dva primera. Šlo je za več milijonov evrov. Za več, za stotine pogodb mi s 24 zaposlenimi in 10 milijardami porfelja enostavno nismo imeli kapacitet. Če bi Računsko sodišče hotelo in če bi delalo po kvantiteti in kvaliteti, običajni za komercialne revizije, bi rešilo prijavljena primera v dveh tednih. Po mojih informacijah se na tem ni zgodilo še nič. Dve leti ali pa kakšno leto več je za naše Računsko sodišče običajna doba. Zaradi tega se nihče ne sekira. Kriminala ne izključujem, vendar ne verjamem, da je to glavni razlog za probleme, ki jih imamo s TEŠ6. Tudi zgodba o tem, da je TEŠ6 narejen zato, da bi potem uvažali indonezijski premog, ker menda domačega ni dovolj, je iz trte zvita. Kotel TEŠ6 že iz tehnoloških razlogov ne dopušča porabe več kot 7%  črnega premoga. Pa tudi domačega lignita je v dovoljenem rejonu izkopa dovolj.

 

Še za časa druge Janševe vlade v letu 2012 je bila oblikovana majhna skupina, ki naj bi za potrebe vlade, brez prisotnosti javnosti, ocenila projekt TEŠ6. Imel sem priliko, da sem o tem govoril s članom skupine. Gre za eno izmed najbolj uspešnih in mednarodno priznanih oseb slovenske energetike, ki ji niti slučajno ni mogoče očitati pripadnosti šaleškemu lobiju. O projektu je dejal (navajam po spominu) naslednje:

 

"Gre za popolnoma smiselen in v principu dober projekt. Glavna težava je v tem, da smo sklenili pogodbo v najbolj neugodnem času in da je projekt postal predmet političnega obračunavanja."

 

Glavni razlog problemov s TEŠ6 torej ni sam projekt. Gre za popolno razvojno zblojenost, operativno nesposobnost in neodgovornost naše politike. Če bi ta delovala tako, kot je treba, TEŠ6 ne bi predstavljal takega problema.

 

Vili Kovačič mi je v Portalu PLUS avgusta očital, da naj bi za časa AUKN kadriral ključne ljudi v TEŠ. Bolj se ne bi mogel zmotiti! S kolegom Danilom Grašičem, bivši članom uprave AUKN, sva Kovačičevem prispevku v Portalu PLUS pregledala, kolikokrat sva dala zahtevo za zamenjavo članov uprave HSE in TEŠ. Devetkrat! Žal naju ne kolegica predsednica uprave Dagmar Komar ne Svet agencije niso podprli. Sama pa nisva mogla odstavljati ali postavljati ljudi. Pa bi, če bi le mogla. Žal to ni bilo mogoče.

 

Kampanja proti TEŠ6 je bila preveč obsežna, dolgotrajna, preveč dobro organizirana in koordinirana, da bi verjel, da je bila slučajna. V njej šlo za to, da se dobi kontrola nad dobavitelji projekta in da se omogoči nadaljnje služenje z eno najbolj škodljivih in največjih (dve milijardi evrov!) slovenskih gospodarskih polomij - z investicijami v alternativne obnovljive vire energije. 

 

(konec)

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.304
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.527
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.358
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.076
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.185
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 902
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 756
10/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529