Razkrivamo

Moja resnica o TEŠ6, 3. del: kolateralna škoda alternativnih obnovljivih virov energije

Z zadnjim delom trilogije o TEŠ6 izpod peresa Marka Goloba končujemo zgodbo o projektu, ki bo očitno še leta ali celo desetletja sprožal različne občutke. Upamo, da bo Golobova resnica spodbudila še kakšnega insiderja, da se oglasi in pove svojo plat zgodbe. Bralcem prepuščamo odločitev o tem, kakšna se jim zdi resnica Marka Goloba. Na uredništvu smo izpolnili svoj del odgovornosti, ki nam jo nalaga načelna zavezanost najvišjim demokratičnim standardom, pluralizmu mnenj in moči argumenta. 

20.09.2015 22:06
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   teš6   termoelektrarna   energetika   hse   gen energija   jože zagožen   ropova vlada   janševa vlada   pahorjeva vlada

Foto: arhiv Portala PLUS

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. 10 let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj. Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

V kampanjo proti TEŠ6 se je investiralo toliko energije, da se te investicije ne more kar tako pustiti propadu. Vedno znova se pogreva in verjetno bo tako tudi v prihodnosti, če ne bo nekdo končno začel gledati na interese države in presekal vse zadeve. Navsezadnje: bolj ko se govori o TEŠ6, manjša je verjetnost, da bo nekdo načel zgodbo popolnoma izgubljenih dveh milijard evrov, ki so šle oziroma bodo še šle v nepovrat za subvencije za alternativne OVE (obnovljive vire energije, op. ur.).

 

Namesto teh dveh milijard bi lahko za 1,4 milijarde zgradili deset elektrarn na srednji Savi. Delo bi lahko dobila slovenska gradbena podjetja, ki crkujejo v krizi; Litostroj, ki mu je velikost teh 22 turbin pisana na kožo, Etra, ki bi lahko dobavila transformatorje, slovenska strojna industrija, ki lahko zgradi zapornice itd.

 

Več kot 90% investicije lahko naredijo domača podjetja. Večina denarja, ki bi bila namenjena za izgradnjo elektrarn, bi se zavrtela v nacionalni ekonomiji. To pomeni, da je narodno-gospodarski multiplikator na hidroeletrarnah maksimalen. Da ne govorim o povečanju poplavne varnosti, ureditve komunikacij ob Savi, namakanju Krškega polja, optimiranju hlajenja NEK (s tem dobimo še za eno HE elektrike) in turističnih možnosti. Da ne omenim, da je teh 340 MW hidroelekrarn tudi edini način, da do leta 2025 izpolnimo zaveze EU glede deleža obnovljivih virov energije.

 

Namesto domače gradnje HE na Savi smo dali zaslužiti Kitajcem, ki dobavljajo fotovoltaične module, mi pa poberemo 10 do 15% za montažo. Za "šraufciger" industrijo, medtem ko Litostroj, ponos slovenske strojegradnje, firmo s tradicijo in mednarodnim slovesom, za drobiž razprodajamo tujcem.

 

Ja ja, vse lepo in prav, boste rekli, ampak TEŠ6 bo imel v začetku izgubo in tu se vse neha. Ali ni to najboljši dokaz, da je s tem projektom že od začetka vse narobe?

 

 

Kaj sploh pomeni izguba?

 

Ne, ni noben dokaz! Ne samo TEŠ6, ampak vse nove elektrarne v Evropi so trenutno v izgubi. Zakaj? Zato ker je cena električne energije padla iz nivojev 70 evrov na MWh na polovico tj. tam okoli 35 evrov na MWh. Te cene pa ne prenese nobena tehnologija, ne TE na premog ali plin, ne hidrocentrale in še manj nove nuklearke.

 

Prenesejo jo edino alternativne OVE, ki jim država subvencionira prodajo (kar pomeni, da jim plačuje večkratnik tržne cene elektrike) in jim zagotavlja prioritetni odjem. Se spomnite tistih 24 elektrarn na premog s podobno tehnologijo kot TEŠ, ki so jih Nemci (privatni energetski koncerni) zgradili pred kratkim? Vrsto teh elektrarn so dokončali in takoj ustavili. Situacija v elektroenergetskem sektorju v Evropi je postala nevzdržna. Z masovno državno podporo smo zgradili cel sektor OVE, ki proizvaja neskončno drago energijo - in kar je še pomembnejše, strahovito povečuje nestabilnost energetskega sistema (nemški se je zaradi OVE zrušil že dvakrat v zadnjih desetih letih). Stabilnost elektroenergetskega sistema lahko zagotavljajo samo veliki TE objekti in akumulacijske HE, tem pa smo z distorzijo trga prek državnega subvencioniranja OVE popolnoma sesuli ekonomiko.

 

Stvar je prišla tako daleč, da se sedaj javno razmišlja o subvencioniranju klasičnih TE na premog in plin. Ker če tega ne naredimo, tvegamo nestabilnost elektroenergetskih sistemov. S tem je Evropa prišla do absurda. Pa ne krivite energetikov. Ti so tako v Nemčiji kot Sloveniji opozarjali, problem pa je zakuhala politika. Nemški Energiewende naj bi služil kot sredstvo za nov industrijski zagon, v resnici pa so večino posla pobrali Kitajci, nemajhen del nemških proizvajalcev opreme (predvsem v fotovoltaiki) je bankrotiral, stroške pa na koncu nosijo davkoplačevalci in zasebni porabniki električne energije. Namesto novega gospodarskega zagona imamo obremenitev proračunov držav EU in privatnih porabnikov, izjemno izgubo delovnih mest in zmanjšanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

 

Kako iz te katastrofe? Ena od rešitev je francoska. Francozi (njihov državni enotni sistem EDF) so enostavno postavili ceno električne energije na 54 evra na MWh in dejansko zaprli domači trg. Požvižgajo se na enotni trg EU. Zakaj so to naredili? Zato ker si ne morejo privoščiti, da bi njihovih 57 nukleark delalo pod cenovnim nivojem enostavne reprodukcije. Ker si ne morejo privoščiti, da cena, ki ne zagotavlja normalnega vzdrževanja nukleark, ogroža jedrsko varnost in s tem nacionalno varnost. Evropa bo morala, v sili, sprejemati tudi nekonvencionalne rešitve.

 

 

Zgodba o TEŠ6

 

Malo smo zašli, ampak brez tega ne moremo pojasniti zgodbe TEŠ6. TEŠ6 je narejen in mi si ne moremo privoščiti, da ga ne spustimo v uporabo. Zakaj? Ker brez njega ne moremo zagotavljati stabilnosti sistema in ker bi bila uvožena električna energija na dolgi rok samo dražja.

 

Bi se TEŠ6 lahko izognili? Lahko, ampak potem bi morali zgraditi plinsko elektrarno, kjer bi bila cene elektrike še bistveno višje. Vsakič znova bi se tresli, ko bi se zaostrila situacija v Ukrajini. Kaj pa če bi pustili TEŠ 4 in 5, da nadaljujeta obratovanje? Možno, ampak če bi nadaljevala s proizvodnjo še npr. deset let, bi v tem času pokurila 40 milijonov ton premoga, onesnaževanje bi bilo več kot še enkrat večje, Slovenija ne bi imela nobenih možnosti, da izpolni zaveze po zmanjšanju CO2, preostanek premoga pa bi morali pustiti v zemlji ker ga za morebitno nadomestno elektrarno ne bi bilo dovolj (v obstoječem dovoljenem rajonu odkopa). Medtem bi morali tako ali tako zgraditi plinsko elektrarno.

 

Kaj pa nuklearka? Ob ceni, ki gre v milijarde evrov, v Evropi sedaj ni ravno preveč junakov, ki bi se upali tvegati s tako investicijo.

 

Cene za TE na premog, ki upošteva BAT se gibljejo med enim in dvema milijonoma za MW. Kdaj je cena 1 milijon in kdaj je 2 milijona? Standardni blok TE na premog je 1.000 MW. Ker je TEŠ6 relativno manjša elektrarna, je zato sorazmeroma dražja. TEŠ6 dela v trapezu (tj. dnevno prilagaja moč med 40 in 100%)k kar je dražje kot če dela v enakomernem režimu polne obremenitve ("baseload").

 

TEŠ6 je narejen na izjemno zahtevnem prostoru, ki je potresno ogrožen. Ker je cela Slovenija bolj ali manj potresno ogrožena, nič ne dobimo, če ga postavimo kam drugam, da problema stroškov transporta in obstoječe infrastrukture niti ne omenjamo. TEŠ6 je ena najbolj čistih TE na premog v Evropi. Režim izpustov je od 20 do 50% strožji od evropskega povprečja za nove TE na premog. Ko smo navdušeno licitirali pogoje za izpuste, smo pozabili, koliko to stane. Da očistite pline TE na ta nivo, morate investirati krepko preko 100 milijonov evrov. To je tovarna za čiščenje plinov in ne nek filter, ki ga postavite na dimnik.

 

Če upoštevate vse te faktorje, je bila cena okoli 1,2 milijarde evrov leta 2009 normalna. Preostanek smo pridelali s tem, ko se je šla politika "stop & go" projekta, nezavedujoč se (ali pa jo prav malo briga), da vsaka zaustavitev in ponovni zagon del stane, da vsak mesec zamude pomeni vsaj 5 milijonov evrov stroškov. Kakšnih 100 milijonov evrov škode je naredilo ministrstvo za gospodarstvo in tedanja ekipa TEŠ, ko je šla popravljat pogodbo z Alstomom. Problem zavarovanja pred dvigom cen materiala (sredi proizvodnje) so menda rešili tako, da so morebitno povečanje cen plačali kar vnaprej. Tako pravi moj vir iz TEŠ.

 

Hudič je, da cene materiala v naslednjih letih niso zrasle. Vrednost pogodbe pa so zmanjšali tako, da so izbrali manj kvalitetne materiale (npr. slabši material turbinskih lopatic, kar bomo v nadaljevanju plačali z višjimi stroški vzdrževanja in zastojev) oziroma tako, da so posamezne postavke iz pogodbe z Alstomom enostavno prenesli na TEŠ, zmanjšanje cene pogodbenih postavk z Alstomom pa prikazali kot rezultat "trdega dela in pogajalske spretnosti".

 

 

Bog nam pomagaj, ko se politika odloči "pomagati"

 

Kaj pa kriminal, ta naj bi bil vsega kriv? Za časa AUKN smo Računskemu sodišču, NPU in Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili dva primera. Šlo je za več milijonov evrov. Za več, za stotine pogodb mi s 24 zaposlenimi in 10 milijardami porfelja enostavno nismo imeli kapacitet. Če bi Računsko sodišče hotelo in če bi delalo po kvantiteti in kvaliteti, običajni za komercialne revizije, bi rešilo prijavljena primera v dveh tednih. Po mojih informacijah se na tem ni zgodilo še nič. Dve leti ali pa kakšno leto več je za naše Računsko sodišče običajna doba. Zaradi tega se nihče ne sekira. Kriminala ne izključujem, vendar ne verjamem, da je to glavni razlog za probleme, ki jih imamo s TEŠ6. Tudi zgodba o tem, da je TEŠ6 narejen zato, da bi potem uvažali indonezijski premog, ker menda domačega ni dovolj, je iz trte zvita. Kotel TEŠ6 že iz tehnoloških razlogov ne dopušča porabe več kot 7%  črnega premoga. Pa tudi domačega lignita je v dovoljenem rejonu izkopa dovolj.

 

Še za časa druge Janševe vlade v letu 2012 je bila oblikovana majhna skupina, ki naj bi za potrebe vlade, brez prisotnosti javnosti, ocenila projekt TEŠ6. Imel sem priliko, da sem o tem govoril s članom skupine. Gre za eno izmed najbolj uspešnih in mednarodno priznanih oseb slovenske energetike, ki ji niti slučajno ni mogoče očitati pripadnosti šaleškemu lobiju. O projektu je dejal (navajam po spominu) naslednje:

 

"Gre za popolnoma smiselen in v principu dober projekt. Glavna težava je v tem, da smo sklenili pogodbo v najbolj neugodnem času in da je projekt postal predmet političnega obračunavanja."

 

Glavni razlog problemov s TEŠ6 torej ni sam projekt. Gre za popolno razvojno zblojenost, operativno nesposobnost in neodgovornost naše politike. Če bi ta delovala tako, kot je treba, TEŠ6 ne bi predstavljal takega problema.

 

Vili Kovačič mi je v Portalu PLUS avgusta očital, da naj bi za časa AUKN kadriral ključne ljudi v TEŠ. Bolj se ne bi mogel zmotiti! S kolegom Danilom Grašičem, bivši članom uprave AUKN, sva Kovačičevem prispevku v Portalu PLUS pregledala, kolikokrat sva dala zahtevo za zamenjavo članov uprave HSE in TEŠ. Devetkrat! Žal naju ne kolegica predsednica uprave Dagmar Komar ne Svet agencije niso podprli. Sama pa nisva mogla odstavljati ali postavljati ljudi. Pa bi, če bi le mogla. Žal to ni bilo mogoče.

 

Kampanja proti TEŠ6 je bila preveč obsežna, dolgotrajna, preveč dobro organizirana in koordinirana, da bi verjel, da je bila slučajna. V njej šlo za to, da se dobi kontrola nad dobavitelji projekta in da se omogoči nadaljnje služenje z eno najbolj škodljivih in največjih (dve milijardi evrov!) slovenskih gospodarskih polomij - z investicijami v alternativne obnovljive vire energije. 

 

(konec)

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
10
10.06.2019 01:04
V letu pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Združenih državah 3. novembra 2020, je še vse odprto. Michael Wolff, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva
2
08.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
32
07.06.2019 00:59
Objavljamo kazensko ovadbo zoper bivšega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in četverico njegovih namestnikov: ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
0
06.06.2019 16:02
Spoštovani, skladno s 26. členom Zakona o medijih, zahtevam objavo popravka na objavljen članek v vašem mediu, z dne 22.5.2019, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU
8
05.06.2019 21:00
Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje ... Več.
Piše: Bine Kordež
Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico
6
04.06.2019 21:00
Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Čast in pogum: "Sposobni smo obsojati fašizem in nacionalsocializem, ne zmoremo pa odklanjati komunizma in njegovih zločinov."
11
03.06.2019 22:00
V slovenski javnosti in tudi pri nekaterih politikih lahko zasledimo zaskrbljujoč diskurz t. i. komunističnih konzervativcev o ... Več.
Piše: Renato Podbersič
"Prišla je tista gospodična; vprašuje za vas; tista vitka, visoka, temnolasa."
0
01.06.2019 16:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!
7
30.05.2019 23:30
Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko bodo sloni leteli, predvidoma oktobra letos, bo Miro Cerar morda odstopil
27
28.05.2019 22:15
Kdor je mislil, da bo Miro Cerar včeraj ob pol petih popoldne odstopil, se je zmotil. SMC je namreč napovedala, da bo njen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."
1
26.05.2019 10:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
12
24.05.2019 23:59
V dveh nadaljevanjih objavljamo podrobnosti škandala, ki je pred dnevi pretresel avstrijsko politiko, povzročil izgon ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,015
02/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,709
03/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,663
04/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,463
05/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,084
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,497
07/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,283
08/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 935
09/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,962
10/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 678