Komentar

Zakaj Hrvaška (še) ni zrela za vstop v Schengen

Južna soseda je letos že dvakrat grdo izigrala Slovenijo: najprej s torpediranjem arbitražnega sodišča, zdaj v predvolilnem času pa še z (i)legalnimi ekonomskimi migranti, za katere je ustvarila koridor do schengenske meje s Slovenijo.

19.09.2015 10:41
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   slovenija   hrvaška   migranti   meja   schengen

Hrvaška meja s Slovenijo je tudi zunanja meja Unije, na njej pa veljajo pravila, ki se jih mora držati vsaka država članica. Poleg tega obstajajo tudi predpisi glede prečkanja meja, pri čemer je njihovo ilegalno prestopanje v vsaki državi, ki dejansko izvaja jurisdikcijo nad svojim ozemljem, delikt, ki se včasih konča celo z zaporno kaznijo. Zgražanje nad "brutalnostjo" slovenske policije, ker je bila prisiljena uporabiti prisilna sredstva proti množici, ki je želela nezakonito prečkati (zeleno) mejo, bi bilo smešno, če časi ne bi bili tako resni.

Vroča predvolilna kampanja, v kateri zagrebški premier Zoran Milanović izgublja živce in v primerjavi s hladnokrvnim hadezejevcem Tomislavom Karamarkom ne deluje več tako suvereno, je sicer hrvaška notranjepolitična zgodba, in tudi to, kako se bodo Hrvati odločili na bližajočih parlamentarnih volitvah, je njihova stvar.

 

To pa ne velja povsem za odnose s sosednimi državami, Evropsko unijo in schengenskim mejnim režimom, ki bi se mu Hrvaška rada pridružila in s tem v vseh pogledih postala polnopravna članica EU. Nadzor nad kopenskim ozemljem, vodovjem in zrakom je namreč predpogoj za pristop k Schengenu in naša južna soseda je v zadnjih treh dneh vzbudila utemeljen dvom v svojo dejansko ozemeljsko suverenost. Tisoči beguncev, ki so vanjo prišli mimo mejnih kontrol — kar jih tudi de iure postavlja za ilegalne (ekonomske) migrante —, kažejo na to, da Hrvaška podobno kot Makedonija ni sposobna v celoti nadzorovati svojega teritorija.

 

To pa pomeni, da ne izpolnjuje temeljnega pogoja za vstop v schengenski sistem. Njeni sosedi Slovenija in Madžarska sta (bili) prvi žrtvi razpada sistema, ki se je zgodil Hrvaški, zato bi lahko uveljavljali pravico veta glede vstopa Hrvaške v schengenski sistem, če se bi potrdilo, da kandidatka ne nadzoruje svojih meja.

 

 

Migranti v vrtincu politike

 

Zakaj pogojnik? Razloga sta dva. Prvi je notranjepolitični. Zaradi predvolilne kampanje, med katero so begunci, prebežniki, ilegalni migranti ali kakor koli jim pač že rečemo, čez noč postali žerjavica, ki si jo vodilni hrvaški politiki veselo podajajo, najbolj prav Milanović in Karamarko. Za prvega je seveda najlažje, če "begunski val", ki je pljusknil čez mejo s Srbijo, po čimkrajši poti usmeri iz države, torej v Slovenijo.

 

Bilateralni dogovori gor ali dol, v vrtincu predvolilne kampanje so takšni "izredni dogodki" zgolj ena izmed vročih tem, okoli katere se krešejo mnenja. Tu pa pridemo do drugega razloga, ki vzbuja dvome v hrvaško obnašanje: ddločitev hrvaške vlade, da skozi svoje ozemlje ustvari "begunski koridor", ki bo problem prenesel do naslednje meje, je namreč problematična, ker ne spoštuje utečenih protokolov, predvidenih za takšne primere.

 

Tisoči migrantov, ki se bodo zaradi tega znašli na meji s Slovenijo, bodo tako postali slovenski problem in tudi če se nihče od njih ne odloči pri nas zaprositi za azil, ga Slovenija v skladu z zakonito proceduro ne bo mogla izročiti državi, iz katere je prišel, tj. Hrvaški, saj bo ta enostavno odklonila njegov sprejem. Včeraj se je namreč zgodilo prav to, kar je precedens v mednarodni praksi in pomeni, da za Hrvaško mednarodni dogovori ne veljajo več ali pa so vsaj začasno suspendirani.

 

Če takšno obnašanje, ki ga ne moremo več upravičiti s predvolilno kampanjo, pogledamo v širšem kontekstu, smo lahko samo še zaskrbljeni in pesimistični. Zdi se namreč, da se je z drugim valom pretežno moških arabskih ekomskih migrantov, ki nimajo (neposredne) zveze z vojnimi begunci, so se pa znašli na meji schengenske Evrope, dejansko začela tudi dezintergracija Evropske unije.

 

Že madžarske izkušnje bi lahko bile svarilo, da od solidarnosti iz Bruslja razen floskul ni ni ostalo takorekoč nič in da se bo morala naša država v primeru nepredstavljivega navala migrantov s Hrvaške zanesti zgolj na tisto misel "pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog".

 

 

Dežela brez prijateljev

 

V svoji zadnji kolumni v Financah z naslovom Zidovi sem predlagal, da Slovenija prostovoljno in skladno s schengensko proceduro, po kateri morajo migranti zaprositi za azil, sicer so vrnjeni državi, iz katere so prišli, selektivno, po podobnih kriterijih kot Avstralija, sprejme 2000 beguncev. To bi bila lepa humanitarna gesta, če bi se seveda toliko migrantov dejansko odločilo, da zaprosijo za azil — in s tem pristanejo tudi na to, da bodo v Sloveniji ostali, kar pa je malo verjetno, saj vsi želijo naprej proti severu in zahodu (Slovenija je v tem pogledu zanje približno tako neprivlačna kot Madžarska).

 

Toda preden sploh pridemo do tega, bomo soočeni z vsem tistim, kar so nekateri moralisti doslej očitali Madžarski. Poleg tega je naša evropska perspektiva v teh časih morda celo najbolj ogrožena v svoji zgodovini. Zaradi t.i. begunske krize, ki bi utegnila biti tudi umetno sprožena (svetujem, da si preberete odlični intervju Yurija Yatska na spletni strani Geopolitika), se namreč kot hiša iz kart sesuva lažna evropska enotnost. Zato je skrajno naivno upati na kakšno pomoč drugih članic.

 

V takšnih razmerah ni razlogov za optimizem. Prijateljev nam primanjkuje bolj kot kdaj koli prej. Američani nam ne zaupajo, ker veljamo za ruske zaveznike in ker po vseh anketah vodimo na lestvicah antiamerikanizma. Menda res ne maramo Američanov. Na drugi strani nam bodo islamske države zelo zamerile menda nesprejemljiv odnos do njihovih bratov v veri, kar nas na dolgi rok postavlja v podobno vlogo kot Orbanovo Madžarsko.

 

Toda vse to je zgolj marketing, ki ne rešuje naših problemov tukaj in zdaj. Izkušnja s Hrvaško je žalosten dokaz, koliko velja dana beseda ali celo podpisana pogodba. Dejstvo je, da Slovenija nima zaveznikov in da se bo morala z "begunsko krizo" soočiti sama, podobno kot Madžarska, kjer se je oblast pod hudim pritiskom razjarjenih državljanov, ki so imeli dovolj kaotičnih razmer na meji, odločila za tako rigorozne ukrepe, da se je reka migrantov posledično preusmerila na Hrvaško in Slovenijo.

 

 

Dezintegracija združene Evrope?

 

V čigavem interesu, cui bono je torej razpad Schengena in posledično "Evrope brez meja", na kar anarhisti in različni radikalni aktivisti civilne družbe kajpak mirno pozabljajo, ko po Evropi potujejo brez ene same kontrole dokumentov? V geopolitičnem smislu gre zagotovo za splet okoliščin, ki so v nekem trenutku ustvarile dovolj netiva za aktivacijo scenarija, katerega cilj je sesutje združene Evrope v političnem, ekonomskem, institucionalnem in nenazadnje tudi kulturnem smislu.

 

Kajti Evropa ima preveč sovražnikov, da bi se še naprej pretvarjala, da so rešitev multi-kulti, enakost, svoboda in bratstvo. Pa demokracija in pravna država, ki nam jo avtokratski režimi še najmanj zavidajo.

 

Nobenega dvoma ni, da bo imela aktualna "begunska kriza" hude posledice za Evropo, predvsem njeno periferijo. Italija, njen skrajni jug, je že več let izpostavljen množici nezakonitih migrantov. Z njimi se je srečala tudi Madžarska in se po vzoru Izraela in ZDA odločila za izgradnjo žičnate ograje na meji s Srbijo. Bilo je zares le vprašanje časa, kdaj se bodo množice teh ekonomskih migrantov pojavile na slovenski južni meji. Ni bilo treba dolgo čakati: manj kot 24 ur po tistem, ko so (mnogi ilegalno) masovno začeli prestopati srbsko—hrvaško mejo.

 

A hrvaška meja s Slovenijo (in Madžarsko) je tudi zunanja meja Unije, na njej pa veljajo pravila, ki se jih mora držati vsaka država članica. Poleg tega obstajajo tudi predpisi glede prečkanja meja, pri čemer je njihovo ilegalno prestopanje v vsaki državi, ki dejansko izvaja jurisdikcijo nad svojim ozemljem, delikt, ki se včasih konča celo z zaporno kaznijo. Zgražanje nad "brutalnostjo" slovenske policije, ker je bila prisiljena uporabiti prisilna sredstva proti množici - po zadnjih podatkih policije niti ne proti tujcem, ampak domačim anarhistom -, ki je želela nezakonito prečkati (zeleno) mejo, bi bilo smešno, če časi ne bi bili tako resni.

 

 

Post scriptum

 

Pozivanje državnih organov, naj kršijo zakone in prepise, je kaznivo dejanje. Kritika policije, ker je za zaščito zakonov uporabila solzivec, je norčevanje iz države. Zadnje, kar potrebujemo, je razpad sistema, ki se je zaradi "nepričakovanega" migrantskega tsunamija zgodil južnim sosedom.

 

Gospod premier, sočutje in solidarnost se za Slovenijo končata pri številki 2000.

 

Vse ostalo je žal “realpolitik”…

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562