Komentar

Zakaj Hrvaška (še) ni zrela za vstop v Schengen

Južna soseda je letos že dvakrat grdo izigrala Slovenijo: najprej s torpediranjem arbitražnega sodišča, zdaj v predvolilnem času pa še z (i)legalnimi ekonomskimi migranti, za katere je ustvarila koridor do schengenske meje s Slovenijo.

19.09.2015 10:41
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   slovenija   hrvaška   migranti   meja   schengen

Hrvaška meja s Slovenijo je tudi zunanja meja Unije, na njej pa veljajo pravila, ki se jih mora držati vsaka država članica. Poleg tega obstajajo tudi predpisi glede prečkanja meja, pri čemer je njihovo ilegalno prestopanje v vsaki državi, ki dejansko izvaja jurisdikcijo nad svojim ozemljem, delikt, ki se včasih konča celo z zaporno kaznijo. Zgražanje nad "brutalnostjo" slovenske policije, ker je bila prisiljena uporabiti prisilna sredstva proti množici, ki je želela nezakonito prečkati (zeleno) mejo, bi bilo smešno, če časi ne bi bili tako resni.

Vroča predvolilna kampanja, v kateri zagrebški premier Zoran Milanović izgublja živce in v primerjavi s hladnokrvnim hadezejevcem Tomislavom Karamarkom ne deluje več tako suvereno, je sicer hrvaška notranjepolitična zgodba, in tudi to, kako se bodo Hrvati odločili na bližajočih parlamentarnih volitvah, je njihova stvar.

 

To pa ne velja povsem za odnose s sosednimi državami, Evropsko unijo in schengenskim mejnim režimom, ki bi se mu Hrvaška rada pridružila in s tem v vseh pogledih postala polnopravna članica EU. Nadzor nad kopenskim ozemljem, vodovjem in zrakom je namreč predpogoj za pristop k Schengenu in naša južna soseda je v zadnjih treh dneh vzbudila utemeljen dvom v svojo dejansko ozemeljsko suverenost. Tisoči beguncev, ki so vanjo prišli mimo mejnih kontrol — kar jih tudi de iure postavlja za ilegalne (ekonomske) migrante —, kažejo na to, da Hrvaška podobno kot Makedonija ni sposobna v celoti nadzorovati svojega teritorija.

 

To pa pomeni, da ne izpolnjuje temeljnega pogoja za vstop v schengenski sistem. Njeni sosedi Slovenija in Madžarska sta (bili) prvi žrtvi razpada sistema, ki se je zgodil Hrvaški, zato bi lahko uveljavljali pravico veta glede vstopa Hrvaške v schengenski sistem, če se bi potrdilo, da kandidatka ne nadzoruje svojih meja.

 

 

Migranti v vrtincu politike

 

Zakaj pogojnik? Razloga sta dva. Prvi je notranjepolitični. Zaradi predvolilne kampanje, med katero so begunci, prebežniki, ilegalni migranti ali kakor koli jim pač že rečemo, čez noč postali žerjavica, ki si jo vodilni hrvaški politiki veselo podajajo, najbolj prav Milanović in Karamarko. Za prvega je seveda najlažje, če "begunski val", ki je pljusknil čez mejo s Srbijo, po čimkrajši poti usmeri iz države, torej v Slovenijo.

 

Bilateralni dogovori gor ali dol, v vrtincu predvolilne kampanje so takšni "izredni dogodki" zgolj ena izmed vročih tem, okoli katere se krešejo mnenja. Tu pa pridemo do drugega razloga, ki vzbuja dvome v hrvaško obnašanje: ddločitev hrvaške vlade, da skozi svoje ozemlje ustvari "begunski koridor", ki bo problem prenesel do naslednje meje, je namreč problematična, ker ne spoštuje utečenih protokolov, predvidenih za takšne primere.

 

Tisoči migrantov, ki se bodo zaradi tega znašli na meji s Slovenijo, bodo tako postali slovenski problem in tudi če se nihče od njih ne odloči pri nas zaprositi za azil, ga Slovenija v skladu z zakonito proceduro ne bo mogla izročiti državi, iz katere je prišel, tj. Hrvaški, saj bo ta enostavno odklonila njegov sprejem. Včeraj se je namreč zgodilo prav to, kar je precedens v mednarodni praksi in pomeni, da za Hrvaško mednarodni dogovori ne veljajo več ali pa so vsaj začasno suspendirani.

 

Če takšno obnašanje, ki ga ne moremo več upravičiti s predvolilno kampanjo, pogledamo v širšem kontekstu, smo lahko samo še zaskrbljeni in pesimistični. Zdi se namreč, da se je z drugim valom pretežno moških arabskih ekomskih migrantov, ki nimajo (neposredne) zveze z vojnimi begunci, so se pa znašli na meji schengenske Evrope, dejansko začela tudi dezintergracija Evropske unije.

 

Že madžarske izkušnje bi lahko bile svarilo, da od solidarnosti iz Bruslja razen floskul ni ni ostalo takorekoč nič in da se bo morala naša država v primeru nepredstavljivega navala migrantov s Hrvaške zanesti zgolj na tisto misel "pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog".

 

 

Dežela brez prijateljev

 

V svoji zadnji kolumni v Financah z naslovom Zidovi sem predlagal, da Slovenija prostovoljno in skladno s schengensko proceduro, po kateri morajo migranti zaprositi za azil, sicer so vrnjeni državi, iz katere so prišli, selektivno, po podobnih kriterijih kot Avstralija, sprejme 2000 beguncev. To bi bila lepa humanitarna gesta, če bi se seveda toliko migrantov dejansko odločilo, da zaprosijo za azil — in s tem pristanejo tudi na to, da bodo v Sloveniji ostali, kar pa je malo verjetno, saj vsi želijo naprej proti severu in zahodu (Slovenija je v tem pogledu zanje približno tako neprivlačna kot Madžarska).

 

Toda preden sploh pridemo do tega, bomo soočeni z vsem tistim, kar so nekateri moralisti doslej očitali Madžarski. Poleg tega je naša evropska perspektiva v teh časih morda celo najbolj ogrožena v svoji zgodovini. Zaradi t.i. begunske krize, ki bi utegnila biti tudi umetno sprožena (svetujem, da si preberete odlični intervju Yurija Yatska na spletni strani Geopolitika), se namreč kot hiša iz kart sesuva lažna evropska enotnost. Zato je skrajno naivno upati na kakšno pomoč drugih članic.

 

V takšnih razmerah ni razlogov za optimizem. Prijateljev nam primanjkuje bolj kot kdaj koli prej. Američani nam ne zaupajo, ker veljamo za ruske zaveznike in ker po vseh anketah vodimo na lestvicah antiamerikanizma. Menda res ne maramo Američanov. Na drugi strani nam bodo islamske države zelo zamerile menda nesprejemljiv odnos do njihovih bratov v veri, kar nas na dolgi rok postavlja v podobno vlogo kot Orbanovo Madžarsko.

 

Toda vse to je zgolj marketing, ki ne rešuje naših problemov tukaj in zdaj. Izkušnja s Hrvaško je žalosten dokaz, koliko velja dana beseda ali celo podpisana pogodba. Dejstvo je, da Slovenija nima zaveznikov in da se bo morala z "begunsko krizo" soočiti sama, podobno kot Madžarska, kjer se je oblast pod hudim pritiskom razjarjenih državljanov, ki so imeli dovolj kaotičnih razmer na meji, odločila za tako rigorozne ukrepe, da se je reka migrantov posledično preusmerila na Hrvaško in Slovenijo.

 

 

Dezintegracija združene Evrope?

 

V čigavem interesu, cui bono je torej razpad Schengena in posledično "Evrope brez meja", na kar anarhisti in različni radikalni aktivisti civilne družbe kajpak mirno pozabljajo, ko po Evropi potujejo brez ene same kontrole dokumentov? V geopolitičnem smislu gre zagotovo za splet okoliščin, ki so v nekem trenutku ustvarile dovolj netiva za aktivacijo scenarija, katerega cilj je sesutje združene Evrope v političnem, ekonomskem, institucionalnem in nenazadnje tudi kulturnem smislu.

 

Kajti Evropa ima preveč sovražnikov, da bi se še naprej pretvarjala, da so rešitev multi-kulti, enakost, svoboda in bratstvo. Pa demokracija in pravna država, ki nam jo avtokratski režimi še najmanj zavidajo.

 

Nobenega dvoma ni, da bo imela aktualna "begunska kriza" hude posledice za Evropo, predvsem njeno periferijo. Italija, njen skrajni jug, je že več let izpostavljen množici nezakonitih migrantov. Z njimi se je srečala tudi Madžarska in se po vzoru Izraela in ZDA odločila za izgradnjo žičnate ograje na meji s Srbijo. Bilo je zares le vprašanje časa, kdaj se bodo množice teh ekonomskih migrantov pojavile na slovenski južni meji. Ni bilo treba dolgo čakati: manj kot 24 ur po tistem, ko so (mnogi ilegalno) masovno začeli prestopati srbsko—hrvaško mejo.

 

A hrvaška meja s Slovenijo (in Madžarsko) je tudi zunanja meja Unije, na njej pa veljajo pravila, ki se jih mora držati vsaka država članica. Poleg tega obstajajo tudi predpisi glede prečkanja meja, pri čemer je njihovo ilegalno prestopanje v vsaki državi, ki dejansko izvaja jurisdikcijo nad svojim ozemljem, delikt, ki se včasih konča celo z zaporno kaznijo. Zgražanje nad "brutalnostjo" slovenske policije, ker je bila prisiljena uporabiti prisilna sredstva proti množici - po zadnjih podatkih policije niti ne proti tujcem, ampak domačim anarhistom -, ki je želela nezakonito prečkati (zeleno) mejo, bi bilo smešno, če časi ne bi bili tako resni.

 

 

Post scriptum

 

Pozivanje državnih organov, naj kršijo zakone in prepise, je kaznivo dejanje. Kritika policije, ker je za zaščito zakonov uporabila solzivec, je norčevanje iz države. Zadnje, kar potrebujemo, je razpad sistema, ki se je zaradi "nepričakovanega" migrantskega tsunamija zgodil južnim sosedom.

 

Gospod premier, sočutje in solidarnost se za Slovenijo končata pri številki 2000.

 

Vse ostalo je žal “realpolitik”…

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.486
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.270
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.593
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.561
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.453
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 938