Razkrivamo

Nova trilogija UKC, 1. del: Vrhunci in olupki univerzitetnega kliničnega centra

Po treh mesecih ukvarjanja z aferami, sprenevedanji, prikrivanji in ignoranco ljubljanskega Kliničnega centra prihajamo do zaključka, da so se za "bunker pozicijo" odločili samo zato, ker nimajo kaj povedati na razkritja v medijih. Razen če priznajo resnico in si s tem odžagajo vejo, na kateri sedijo.

22.09.2015 22:39
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ukc   zdravstvo   odnosi z javnostmi   simon vrhunec   andrej baričič

Foto: arhiv Portala PLUS

Pričakovali pa smo natančno to, kar se je zgodilo. Bunker pozicijo. Zakaj? Ker drugega ne znajo. To izhaja iz več kot 24 letne tradicije in lokalne PR šole UKC Ljubljana. Ko zapiha veter, se potuhni in čakaj, da mine. Javnost je pozabljiva. In karavana bo šla dalje, navzlic lajajočim novinarskim psom.

Na svetovnem kongresu Združenj društev za odnose z javnostmi so leta 1978 sprejeli definicijo teh odnosov: Public relations is a strategic communication process that builds mutually beneficial relationships between organizations and their publics, ali po naše: odnosi z javnostmi pomenijo strateški proces komunikacije, ki gradi vzajemno pozitivne odnose med organizacijami in javnostmi.

 

Univerzitetni klinični center Ljubljana seveda ima Službo za odnose z javnostmi, ki se očitno ukvarja le s kooperativnimi in nekritičnimi mediji, s katerimi vodstvo UKCL nima težav. V zadnjih treh mesecih smo na Portalu PLUS na pobudo in predvsem s pomočjo nekaterih razočaranih zaposlenih v tej ustanovi objavili vrsto člankov, v katerih smo razkrivali stvari, ki se jih drugi mediji - s častno izjemno Financ - niso lotevali.

 

 

Kdo koga jemlje resno

 

Tako smo v trilogiji o okostnjakih predstavili katastrofalne akademske dosežke večine od trenutnega 60-članskega vodstva ustanove, ki se rada pohvali, da je vrhunska. Odziv nekaterih vpletenih na prvi članek je bil tipično slovenski: prevladala je užaljenost. A ko so zadevo prespali, so se nekateri (vsaj intimno) očitno zavedli, da operiramo s preverljivimi številkami in da pač stanje je, kakršno je. Kar je predvsem zaskrbljujoče, pa je dejstvo, da se po naših informacijah predvsem kirurški del "elite" UKC Ljubljana ob lastnih bednih akademskih dosežkih niti slučajno ni zdrznil in/ali zamislil. Tipično kirurško. Ali bolje rečeno, tipično slovensko kirurško.

 

Sledila sta še dva članka, s še bolj poglobljeno analizo, ki je vključevala tudi mednarodne kazalnike uspešnosti, kar je pokazalo stanje še bolj porazno. Pravzaprav smo pokazali, da ima vse trenutno 60-člansko vodstvo UKC Ljubljana v svojih nedrjih le 6 predstojnikov (torej le 10%), ki se lahko po mednarodnih kazalnikih raziskovalne uspešnosti kosajo s svojimi kolegi, predstojniki uglednih klinik v najpomembnejših in največjih bolnišnicah na drugi strani Alp. Da, na tisti strani, na katero so se še pred nekaj leti vozili po kinder jajčke, milke, plenice in prašek za svoje otroke, ki jih v socialističnem raju ranjke Jugoslavije ni bilo niti na bone. Danes pa se s tisto stranjo nikakor nočejo primerjati s svojimi akademskimi dosežki, saj imamo kinder jajčke, milko in plenice za vsakim vogalom. Ostalo pa naj očitno ostane kar tam, na oni strani Alp. Žal je poskus, da bi bili "svetilnik Evrope" zaenkrat spodletel. Pa naj bo enako z ogledalom.

 

 

Upali smo - pričakovali sicer ne -, da se bo aktivirala Služba za odnose z javnostmi UKCL, kot je v navadi pri velikih sistemih, kadar so izzvani ali se čutijo ogrožene; da bomo vzpostavili strateški proces komunikacije, ki zgradi pozitivne odnose med organizacijami in javnostmi, v korist obeh; da bo branila svoje zaposlene, aktivirala medijski aparat. Zmanipulirala številke. Da bodo ljudje dejansko glede na "argumente" verjeli, da je UKC Ljubljana najboljša in najvarnejša ustanova. In to ne samo na tej strani Alp, pač pa tudi v naši novi širši domovini. Z argumenti, ne samo z vztrajnim blejanjem v kamere, da je temu tako. Pa nič. Kot rečeno, upali smo. Pričakovali pa smo natančno to, kar se je zgodilo. Bunker pozicijo. Zakaj? Ker drugega ne znajo. To izhaja iz več kot 24 letne tradicije in lokalne PR šole UKC Ljubljana. Ko zapiha veter, se potuhni in čakaj, da mine. Javnost je pozabljiva. In karavana bo šla dalje, navzlic lajajočim novinarskim psom.

 

 

Stvari so celo eskalirale...

 

Potem je z neba kot nekakšen deus ex machina padel Andrej Baričič, novi v.d. generalnega direktorja UKC. In že v prvih minutah brcnil v temo. Poleg tega, da nas je na hitro podučil o čem lahko pišemo in o čem ne, je predstavil tudi "program" vodenja, kot si ga je zamislil, med drugim že klasiko prežvečenih tem "novih" vodij UKC Ljubljana, skrajšanje čakalnih vrst.

 

Ko smo že mislili, da je to vse, se je izkazalo, da je samo začetek. V manj kot mesecu dni so padli iz njegove osebne omare okostnjaki, za katere menimo, da niso dobra popotnica za človeka, ki naj bi vodil največjo bolnišnico v državi: pet podjetij v treh državah, sedenje na različnih nadzorniških funkcijah v istem času, med drugim tudi v Svetu UKC Ljubljana, kjer je med izvajanjem funkcije za nadzor porabe financ sodeloval celo pri koruptivnem javnem razpisu kot edini kandidat, poleg svoje boljše polovice (ki je nastopila s svojim podjetjem), za neko ne povsem predstavljivo svetovanje srednjemu menedžmentu (kar koli naj že to pomeni). In potem na razpisu z dvema kandidatoma tudi zmagal (proti svoji partnerki).

 

 Andrej Baričič (Foto: Planet TV)

 

 

Pogodbo je podpisal bivši vrhunski direktor Simon Vrhunec. Poleg ostalih poslov (narekovaji bi bili skorajda nujni) je tudi malo skušal nategniti HSE, pa sodeloval poslovno s človekom, za katerim je razpisana mednarodna tiralica zaradi kraje, khm "odtekanja" denarja iz SCT in Telekoma, pa posojal svoje podjetje še enemu nesporno čistemu prijatelju za zajem denarja od staršev, ki so svoje otroke vozili v propadlo plesno šolo Urška... In še bi lahko naštevali. Pa ne bomo, ker je bilo že vse povedano, vključno z zadnjim okostnjakom, kjer naj bi pri internem odkupu podjetja Adria Tehnika sodeloval kar z lastnimi 500.000 evri, kar naj bi po mnenju neimenovanega udeleženca zanj ne bil nikakršen problem. Ko smo različni mediji v avgustu razkrivali vse te okostnjake, se po pričakovanjih in dobri stari praksi Služba za odnose z javnostmi UKCL ni oglasila, kajti če bi se, bi to lahko pomenilo, da bi stekel strateški proces konstruktivne komunikacije, kar pa je seveda v nasprotju z doktrino bunkerja.

 

 

Ljubezen kot v pravljici

 

Kdor je pričakoval, da bo vlada kot ustanoviteljica tega javnega zavoda zaradi razkritij okostnjakov v omarah gospoda Baričiča poskočila in sprožila ustrezne postopke, se je uštel. Namesto tega je v.d. generalnega direktorja prišla nasproti kar sama ministrica za zdrav(j)e Milojka Kolar Celarc. Kakšna sprevrženost: po enem letu ministrovanja se je kot najvišji predstavnik ustanovitelja odločila obiskati UKC Ljubljana ravno v času, ko je iz omar padlo naenkrat največ razpadlega tkiva te vrhunske ustanove. Pa ne govorimo samo o Baričiču, da ne bo pomote. Govorimo tudi o aferi Radan, poročilu otroške srčne kirurgije in drugih.

 

Koga imajo vsi skupaj za norca? Javnost ni več slepa, kot je bilo v času SFRJ, ko je zadoščalo, da se je na oglasni deski pojavil napis: Mi smo najboljši. In Služba za odnose z javnostmi? Tudi tokrat nič konkretnega. Pa saj jim ni bilo niti treba, ko pa je o vsej lepoti te, Severni Koreji podobne pravljice, kot bi dejali režimski Laibachi, pisala poštena in načelna kolegica z Dela Milena Zupanič. Oh, ti presneti družinski razlogi, ki novinarju v svobodni, neodvisni in pravni državi preprečujejo, da bi dejansko lahko opravljal svojo nalogo...

 

 Manager Andrej je povsem prevzel gospo Milojko.

 

 

In sta se sprehodila, Andrej in Milojka, po razpadajočih hodnikih UKC Ljubljana, se skoraj držala za roki kot dva maturanta, se nastavljala kameram in simbolizirala idilično vzdušje v ustanovi, kjer ni nič narobe. Pričakovali bi, da bi se Služba za odnose z javnostmi aktivirala vsaj zdaj in še dodatno nališpala pravljico. Pa spet nič. Kaj ti ljudje sploh počnejo?

 

Pojdimo naprej. Pred časom smo (že tretjič) na to službo naslovili 49 neprijetnih vprašanj glede več zaposlenih v UKC Ljubljana, ki so posredno ali neposredno vpleteni v afero Zorman. Afero, v kateri je na letni ravni s prirejenimi javnimi razpisi za žilne opornice ali t.i. stente in umetnim vzdrževanjem tri do štirikrat višjih cen (kot so odkrili pri časniku Finance), UKC Ljubljana preplačeval samo to vrsto materiala za 2,5 milijona evrov na leto glede na cene v tujini. Si predstavljate številke?! V desetih letih je na primeru samo enega materiala v UKC "izpuhtelo", večinoma na goriško stran meje, verjetno več kot 25 milijonov evrov. Rabota stoletja!

 

UKC Ljubljana po lastnih podatkih nabavlja 20.000 različnih materialov in zdravil. V te številke niso vključeni aparati, servisne pogodbe, svetovalne pogodbe ipd. Izračunajte sami, koliko denarja so samo v UKC Ljubljana rdeči prašiči (kot bi jim rekel Rado Pezdir) pokradli in prečrpali na ono stran meje v zadnjih 24 letih. Še verjamete v pravljice? Še verjamete v nedolžnost ljudi v prehranjevalni verigi? Še verjamete v poštenost nabavne službe UKC Ljubljana, kjer za te rabote, vede ali pa nevede, skrbi prek 70 zaposlenih?

 

In kaj naredi Služba za stike z javnostmi? Uganili ste, nič. Odgovora na 49 neprijetnih vprašanj še do danes nismo dobili. Zdaj bomo UKC Ljubljana res prijavili informacijski pooblaščenki. Da vidimo, če deluje vsaj Mojca Prelesnik v tej državi samostojno in neodvisno, ker imajo pristojne službe (KPK, NPU, Specializirano državno tožilstvo) z UKC očitno probleme.

 

Simon Vrhunec, bržkone eden najslabših inženirjev med vrhunskimi direktorji bolnišnic in najboljši vrhunski direktor bolnišnice med inženirji, ki ga je očitno paradržava dala malo na hladno, dobi po vseh škandaloznih zgodbah, ki so se zgodile in razkrile v njegovem mandatu, za nagrado službo v ustanovi, ki bi jo v svojih letih vodenja skoraj pokopal, vsaj v moralnem smislu. Kot izhaja iz pogodbe, ga je naslednik, prijatelj in blejski sosed Andrej Baričič, glede na izobrazbo in vrhunske izkušnje imenoval za pooblaščenca za informacijsko varnost. Kapa polna smeha. Je pa funkcija nekoliko bližje Službi za odnose z javnostmi. Glede na vse informacije, ki jih ima, javnost pa še ne (vseh), bo Službi za odnose z javnostmi UKC Ljubljana nemara lahko svetoval, kako bunker še bolj zapreti.

 

Kot ponavadi, se na vse očitke v javnosti tudi tokrat Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana ne izjasni. Le bežno, iz zasede zasačeni člani Sveta UKC pred kamero izdavijo, da vsega niso vedeli... Vprašanje za njih: le kaj vam je tega treba?

 

 

Ko se PR znajde v živem pesku

 

V zadnjem članku smo se spraševali, če ni morda ravno ustoličenje Andreja Baričiča največja izmed afer UKC Ljubljana v sodobni zgodovini slovenske medicine. Zakaj? Gospod je bil namreč ustoličen za v.d. direktorja UKC Ljubljana v svoji odsotnosti in mimo treh kriterijev, ki jih predvideva Statut UKC Ljubljana za izvolitev generalnega direktorja UKC Ljubljana. Na razpisu kot edini kandidat, ki ga nikoli ni bilo, brez predstavitve programa in vizije svetu zavoda in brez pogovora s kandidatom.

 

Pustimo ob strani, da je en dan po predaji poslov odfrlel na dopust... Uganili ste, tudi v zvezi s tem smo poslali Službi za odnose z javnostmi dve javni vprašanji in, uganili ste, tudi tokrat nismo dobili odgovora. Očitno je gospod Baričič, kot je povedal v javnosti, naš medij prepoznal kot tretjerazredni in nas kot novinarje plačance, za katere on že ve, od kje in zakaj dobivamo navodila (in plačila). Za gospoda Baričiča je očitno prvorazredni medij le Delo, v katerega Sobotni prilogi se je nedavno pojavil sluzast intervju za poliranje njegovega lika in dela. V drugo kategorijo spadajo očitno Finance, ki občasno celo uspejo dobiti suhoparne odgovore od Službe za odnose z javnostmi. Ostali pa se moramo zadovoljiti s tretjim mestom, ki ni vredno niti enega odgovora.

 

Služba za odnose z javnostmi ne prepozna in ne prepozna glavne napake. In to je, da pri teh vprašanjih in zadevah ne gre za osebne probleme ali zamere, pač pa preprosto za zdrav odnos v normalnih demokratičnih družbah, kjer mora ustanova, ki porablja stotine milijonov davkoplačevalskega denarja, tudi jasno odgovoriti na vprašanja, kaj in kako s tem denarjem počne. Glede na to, da do danes niso niti odgovorili na nobeno od naših neprijetnih vprašanj niti niso našega pisanja demantirali, začenjamo verjeti v stavek, da kdor molči, desetim odgovori.

 

Interna resnica je zabetonirana.

 

 

Očitno nimajo kaj odgovoriti, ker bi z jasnimi in poštenimi odgovori v živem pesku samo še bolj tonili. In ko si v živem pesku, je najboljša strategija mirovanje - bunker pozicija. Ali pač, spoštovana Služba za odnose z javnostmi? Ki zna glede na dogodke v zadnjih dveh mesecih v resnici komunicirati le z eno javnostjo, in sicer tisto znotraj bunkerja - z zaposlenimi. Da ti slučajno ne bi pozabili, jim tudi v aktualnem internem glasilu ponovno sporočajo, da je UKC Ljubljana zaupanja vredna ustanova.

 

 

(V naslednjih dveh nadaljevanjih bomo poskušali pokazati, zakaj na Portalu PLUS menimo, poleg že vsega povedanega, da je to pravljica za otroke.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.518
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.198
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.727
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.419
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.552
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.834
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.418
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 601