Komentar

Begunska kriza v Evropi ni rešljiva, lahko pa Evropa pomaga pri reševanju njenih vzrokov

Nekdanji slovenski premier je za spletni magazin European Post na začetku meseca napisal komentar z naslovom Solution to the refugee crisis. Tekst je v našem medijskem prostoru ostal povsem prezrt, zato Portal PLUS v skladu s svojo demokratično, odprto in pluralno uredniško politiko objavlja slovenski prevod tega prispevka.

24.09.2015 12:08
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   janez janša   begunci   eu   ozn   migranti   european post

Foto: wikimedia

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

Evropa se že leto dni poleg z navalom ekonomskih migrantov, kar je stalen pojav, s težavami in frustracijami sooča tudi z velikim navalom beguncev iz območij, ki so jih zajeli vojni spopadi ter terorizem ISIS. Za 14. septembra 2015 je bilo sklicano izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, kjer naj bi se dogovorili za enotnejši pristop k problemu in sprejeli ukrepe, ki bi problem začeli reševati in ne samo blažiti.

 

V nadaljevanju podajam predlog konkretnih ukrepov, ki bi jih po mojem mnenju morala EU deloma sama sprejeti in uresničiti in deloma predlagati partnerjem v okviru OZN. Potrebni so dolgoročni, strateški ukrepi mednarodne skupnosti. Sprijaznjenje z dejstvom, da bodo begunci v velikem številu pač prihajali v Evropo tudi naslednja leta in da moramo biti zgolj solidarni, problema ne bo rešilo, le povečalo ga bo.

 

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

 

V veliki meri pa je begunsko krizo s pomočjo EU možno rešiti, vendar s premišljenim pristopom.

 

1. Reševanje življenj beguncev, še posebej tistih, ki so že na begu kot cele družine, mora ostati prioriteta. Tu je evropska solidarnost potrebna. Obenem je nujno tesno sodelovanje vseh članic EU pri preprečevanju prikritih vstopov pripadnikov ISIS.

 

2. Kvote, ki jih je za posamezne države EU določila Evropska komisija, so korak v pravo smer. Breme mora biti pravično razdeljeno. Hkrati pa seštevek kvot predstavlja končno število beguncev, ki ga je EU še sposobna sprejeti na svojem ozemlju. To bi moralo biti zelo jasno poudarjeno in znano tudi v okoljih, kjer nastajajo vzroki problema.

 

3. Potencialnih, življenjsko ogroženih beguncev je bistveno več, kot jih EU lahko sprejme. Tudi tem je treba pomagati, vendar na ozemljih čim bližje njihovemu domu. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero bodo ustvarjene varne cone za begunce na ozemlju Sirije in Iraka. Članice VS OZN in nekatere prijateljske arabske države imajo dovolj vojaških kapacitet, da te cone ustrezno zavarujejo. Mednarodno humanitarno pomoč se usmeri tja. Na ta način je z enakim denarjem mogoče pomagati bistveno več ljudem kot pa s povečevanjem dragih azilnih mest v EU.

 

4. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero se ustvari celovita pravna podlaga za obsežno in temeljito mednarodno vojaško akcijo proti ISIS. Zgolj letalski napadi niso učinkoviti. Sirijo in Irak je potrebno stabilizirati, sicer bo cena razsula dosegla dodatne stotisoče žrtev in predvsem beguncev. 

 

5. Državam, ki so z begunci najbolj obremenjene, je treba izdatneje pomagati. Turčija se je nekaj let pretežno sama soočala s sto tisoči beguncev iz Sirije, ki so v begunskih taboriščih na njenem ozemlju najprej čakali in upali, da se bo vojna v domovini končala. Ker učinkovitega posredovanja ni bilo in mednarodna skupnost ni bila sposobna zagotoviti Asadu boljše alternative, so stotisoči obupali in se napotili proti EU. Preko tega vala prejemamo račun za tiščanje glave v pesek v preteklih letih.

 

6. Problem ekonomske migracije je treba dosledno ločevati od begunske problematike. Tudi v tem primeru EU ne more sprejeti toliko ekonomskih migrantov, kot jih želi vanjo vstopiti. Vse tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za legalno migracijo, je potrebno striktno zavračati, hkrati pa povečati mednarodno razvojno pomoč državam, ki so vir ilegalne migracije. Predvsem pa mora EU zagotoviti učinkovito uporabo razvojne pomoči z neposredno distribucijo in nadzorom.

 

7. EU mora dodelati in poenotiti azilno in migrantsko politiko. To še posebej velja za države znotraj Schengenskega območja. Članice območja, ki pravila drastično kršijo, je potrebno opozoriti na možnost njihove začasne ali trajne izključitve.

 

 

Ne delam si iluzij, da je mogoče gornje predloge zelo enostavno uresničiti. Nekateri med njimi so bili že večkrat javno predstavljeni in nato pozabljeni.  Poleg objektivnih težav so rešitvam na poti tudi različni interesi posameznih držav na Bližnjem vzhodu ter interesi vseh, ki jim ustreza, da politična moč EU v mednarodnem prostoru ne dosega njene ekonomske teže. Ti pa niso samo v Moskvi in islamskem svetu. Kljub temu pa je begunski problem tako velik in očiten, da je predlagane rešitve nujno sprejeti in uresničiti, česar vsaj javno noben resen mednarodni dejavnik ne more več ignorirati ali celo zanikati.

 

Slovenija se je predvsem leta 1992 in 1993 soočala z velikim valom beguncev iz Bosne in Hercegovine. Takrat je naše ministrstvo za obrambo z Upravo za zaščito in reševanje skrbelo za skoraj 70.000 beguncev iz te države. Nismo pa ostali zgolj pri tem. V začetku leta 1993 smo izdelali načrt za mednarodno posredovanje v BiH, s katerim bi tam pomagali ljudem in zajezili begunsko krizo. Del tega načrta je bila tudi vzpostavitev varnih con pod zaščito OZN. Maja 1993 sem ga osebno predstavil v ameriškem State DepartmentuPentagonu in Senatu, takratni minister za zunanje zadeve Lojze Peterle pa v Bruslju. Kljub nekaterim prvim skeptičnim reakcijam je bil načrt z nekaj zamude in žal pomanjkljivo zaščito Srebrenice kasneje uresničen in je leto kasneje pomagal k oblikovanju Daytonskega sporazuma.

 

Leta 1993 Slovenija ni bila še niti kandidatka za EU ali NATO, pa so nam v mednarodnem prostoru kljub temu večinoma pazljivo prisluhnili. In vsaj deloma upoštevali. Kje je danes naša volja do resnične solidarnosti, ki probleme dejansko rešuje? Kje so danes, ko smo enakopravni člani vseh relevantnih mednarodnih forumov in imamo vsaj teoretično dostop do vseh odločujočih mednarodnih dejavnikov, naše zmožnosti in ambicije? Upajmo vsaj, da se ne končajo pri propadajočem arbitražnem sporazumu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.173
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.190
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.070
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.102
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.610
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 608