Komentar

Begunska kriza v Evropi ni rešljiva, lahko pa Evropa pomaga pri reševanju njenih vzrokov

Nekdanji slovenski premier je za spletni magazin European Post na začetku meseca napisal komentar z naslovom Solution to the refugee crisis. Tekst je v našem medijskem prostoru ostal povsem prezrt, zato Portal PLUS v skladu s svojo demokratično, odprto in pluralno uredniško politiko objavlja slovenski prevod tega prispevka.

24.09.2015 12:08
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   janez janša   begunci   eu   ozn   migranti   european post

Foto: wikimedia

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

Evropa se že leto dni poleg z navalom ekonomskih migrantov, kar je stalen pojav, s težavami in frustracijami sooča tudi z velikim navalom beguncev iz območij, ki so jih zajeli vojni spopadi ter terorizem ISIS. Za 14. septembra 2015 je bilo sklicano izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, kjer naj bi se dogovorili za enotnejši pristop k problemu in sprejeli ukrepe, ki bi problem začeli reševati in ne samo blažiti.

 

V nadaljevanju podajam predlog konkretnih ukrepov, ki bi jih po mojem mnenju morala EU deloma sama sprejeti in uresničiti in deloma predlagati partnerjem v okviru OZN. Potrebni so dolgoročni, strateški ukrepi mednarodne skupnosti. Sprijaznjenje z dejstvom, da bodo begunci v velikem številu pač prihajali v Evropo tudi naslednja leta in da moramo biti zgolj solidarni, problema ne bo rešilo, le povečalo ga bo.

 

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

 

V veliki meri pa je begunsko krizo s pomočjo EU možno rešiti, vendar s premišljenim pristopom.

 

1. Reševanje življenj beguncev, še posebej tistih, ki so že na begu kot cele družine, mora ostati prioriteta. Tu je evropska solidarnost potrebna. Obenem je nujno tesno sodelovanje vseh članic EU pri preprečevanju prikritih vstopov pripadnikov ISIS.

 

2. Kvote, ki jih je za posamezne države EU določila Evropska komisija, so korak v pravo smer. Breme mora biti pravično razdeljeno. Hkrati pa seštevek kvot predstavlja končno število beguncev, ki ga je EU še sposobna sprejeti na svojem ozemlju. To bi moralo biti zelo jasno poudarjeno in znano tudi v okoljih, kjer nastajajo vzroki problema.

 

3. Potencialnih, življenjsko ogroženih beguncev je bistveno več, kot jih EU lahko sprejme. Tudi tem je treba pomagati, vendar na ozemljih čim bližje njihovemu domu. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero bodo ustvarjene varne cone za begunce na ozemlju Sirije in Iraka. Članice VS OZN in nekatere prijateljske arabske države imajo dovolj vojaških kapacitet, da te cone ustrezno zavarujejo. Mednarodno humanitarno pomoč se usmeri tja. Na ta način je z enakim denarjem mogoče pomagati bistveno več ljudem kot pa s povečevanjem dragih azilnih mest v EU.

 

4. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero se ustvari celovita pravna podlaga za obsežno in temeljito mednarodno vojaško akcijo proti ISIS. Zgolj letalski napadi niso učinkoviti. Sirijo in Irak je potrebno stabilizirati, sicer bo cena razsula dosegla dodatne stotisoče žrtev in predvsem beguncev. 

 

5. Državam, ki so z begunci najbolj obremenjene, je treba izdatneje pomagati. Turčija se je nekaj let pretežno sama soočala s sto tisoči beguncev iz Sirije, ki so v begunskih taboriščih na njenem ozemlju najprej čakali in upali, da se bo vojna v domovini končala. Ker učinkovitega posredovanja ni bilo in mednarodna skupnost ni bila sposobna zagotoviti Asadu boljše alternative, so stotisoči obupali in se napotili proti EU. Preko tega vala prejemamo račun za tiščanje glave v pesek v preteklih letih.

 

6. Problem ekonomske migracije je treba dosledno ločevati od begunske problematike. Tudi v tem primeru EU ne more sprejeti toliko ekonomskih migrantov, kot jih želi vanjo vstopiti. Vse tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za legalno migracijo, je potrebno striktno zavračati, hkrati pa povečati mednarodno razvojno pomoč državam, ki so vir ilegalne migracije. Predvsem pa mora EU zagotoviti učinkovito uporabo razvojne pomoči z neposredno distribucijo in nadzorom.

 

7. EU mora dodelati in poenotiti azilno in migrantsko politiko. To še posebej velja za države znotraj Schengenskega območja. Članice območja, ki pravila drastično kršijo, je potrebno opozoriti na možnost njihove začasne ali trajne izključitve.

 

 

Ne delam si iluzij, da je mogoče gornje predloge zelo enostavno uresničiti. Nekateri med njimi so bili že večkrat javno predstavljeni in nato pozabljeni.  Poleg objektivnih težav so rešitvam na poti tudi različni interesi posameznih držav na Bližnjem vzhodu ter interesi vseh, ki jim ustreza, da politična moč EU v mednarodnem prostoru ne dosega njene ekonomske teže. Ti pa niso samo v Moskvi in islamskem svetu. Kljub temu pa je begunski problem tako velik in očiten, da je predlagane rešitve nujno sprejeti in uresničiti, česar vsaj javno noben resen mednarodni dejavnik ne more več ignorirati ali celo zanikati.

 

Slovenija se je predvsem leta 1992 in 1993 soočala z velikim valom beguncev iz Bosne in Hercegovine. Takrat je naše ministrstvo za obrambo z Upravo za zaščito in reševanje skrbelo za skoraj 70.000 beguncev iz te države. Nismo pa ostali zgolj pri tem. V začetku leta 1993 smo izdelali načrt za mednarodno posredovanje v BiH, s katerim bi tam pomagali ljudem in zajezili begunsko krizo. Del tega načrta je bila tudi vzpostavitev varnih con pod zaščito OZN. Maja 1993 sem ga osebno predstavil v ameriškem State DepartmentuPentagonu in Senatu, takratni minister za zunanje zadeve Lojze Peterle pa v Bruslju. Kljub nekaterim prvim skeptičnim reakcijam je bil načrt z nekaj zamude in žal pomanjkljivo zaščito Srebrenice kasneje uresničen in je leto kasneje pomagal k oblikovanju Daytonskega sporazuma.

 

Leta 1993 Slovenija ni bila še niti kandidatka za EU ali NATO, pa so nam v mednarodnem prostoru kljub temu večinoma pazljivo prisluhnili. In vsaj deloma upoštevali. Kje je danes naša volja do resnične solidarnosti, ki probleme dejansko rešuje? Kje so danes, ko smo enakopravni člani vseh relevantnih mednarodnih forumov in imamo vsaj teoretično dostop do vseh odločujočih mednarodnih dejavnikov, naše zmožnosti in ambicije? Upajmo vsaj, da se ne končajo pri propadajočem arbitražnem sporazumu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.290
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.157
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.247
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.878
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 545
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608