Komentar

Begunska kriza v Evropi ni rešljiva, lahko pa Evropa pomaga pri reševanju njenih vzrokov

Nekdanji slovenski premier je za spletni magazin European Post na začetku meseca napisal komentar z naslovom Solution to the refugee crisis. Tekst je v našem medijskem prostoru ostal povsem prezrt, zato Portal PLUS v skladu s svojo demokratično, odprto in pluralno uredniško politiko objavlja slovenski prevod tega prispevka.

24.09.2015 12:08
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   janez janša   begunci   eu   ozn   migranti   european post

Foto: wikimedia

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

Evropa se že leto dni poleg z navalom ekonomskih migrantov, kar je stalen pojav, s težavami in frustracijami sooča tudi z velikim navalom beguncev iz območij, ki so jih zajeli vojni spopadi ter terorizem ISIS. Za 14. septembra 2015 je bilo sklicano izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, kjer naj bi se dogovorili za enotnejši pristop k problemu in sprejeli ukrepe, ki bi problem začeli reševati in ne samo blažiti.

 

V nadaljevanju podajam predlog konkretnih ukrepov, ki bi jih po mojem mnenju morala EU deloma sama sprejeti in uresničiti in deloma predlagati partnerjem v okviru OZN. Potrebni so dolgoročni, strateški ukrepi mednarodne skupnosti. Sprijaznjenje z dejstvom, da bodo begunci v velikem številu pač prihajali v Evropo tudi naslednja leta in da moramo biti zgolj solidarni, problema ne bo rešilo, le povečalo ga bo.

 

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

 

V veliki meri pa je begunsko krizo s pomočjo EU možno rešiti, vendar s premišljenim pristopom.

 

1. Reševanje življenj beguncev, še posebej tistih, ki so že na begu kot cele družine, mora ostati prioriteta. Tu je evropska solidarnost potrebna. Obenem je nujno tesno sodelovanje vseh članic EU pri preprečevanju prikritih vstopov pripadnikov ISIS.

 

2. Kvote, ki jih je za posamezne države EU določila Evropska komisija, so korak v pravo smer. Breme mora biti pravično razdeljeno. Hkrati pa seštevek kvot predstavlja končno število beguncev, ki ga je EU še sposobna sprejeti na svojem ozemlju. To bi moralo biti zelo jasno poudarjeno in znano tudi v okoljih, kjer nastajajo vzroki problema.

 

3. Potencialnih, življenjsko ogroženih beguncev je bistveno več, kot jih EU lahko sprejme. Tudi tem je treba pomagati, vendar na ozemljih čim bližje njihovemu domu. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero bodo ustvarjene varne cone za begunce na ozemlju Sirije in Iraka. Članice VS OZN in nekatere prijateljske arabske države imajo dovolj vojaških kapacitet, da te cone ustrezno zavarujejo. Mednarodno humanitarno pomoč se usmeri tja. Na ta način je z enakim denarjem mogoče pomagati bistveno več ljudem kot pa s povečevanjem dragih azilnih mest v EU.

 

4. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero se ustvari celovita pravna podlaga za obsežno in temeljito mednarodno vojaško akcijo proti ISIS. Zgolj letalski napadi niso učinkoviti. Sirijo in Irak je potrebno stabilizirati, sicer bo cena razsula dosegla dodatne stotisoče žrtev in predvsem beguncev. 

 

5. Državam, ki so z begunci najbolj obremenjene, je treba izdatneje pomagati. Turčija se je nekaj let pretežno sama soočala s sto tisoči beguncev iz Sirije, ki so v begunskih taboriščih na njenem ozemlju najprej čakali in upali, da se bo vojna v domovini končala. Ker učinkovitega posredovanja ni bilo in mednarodna skupnost ni bila sposobna zagotoviti Asadu boljše alternative, so stotisoči obupali in se napotili proti EU. Preko tega vala prejemamo račun za tiščanje glave v pesek v preteklih letih.

 

6. Problem ekonomske migracije je treba dosledno ločevati od begunske problematike. Tudi v tem primeru EU ne more sprejeti toliko ekonomskih migrantov, kot jih želi vanjo vstopiti. Vse tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za legalno migracijo, je potrebno striktno zavračati, hkrati pa povečati mednarodno razvojno pomoč državam, ki so vir ilegalne migracije. Predvsem pa mora EU zagotoviti učinkovito uporabo razvojne pomoči z neposredno distribucijo in nadzorom.

 

7. EU mora dodelati in poenotiti azilno in migrantsko politiko. To še posebej velja za države znotraj Schengenskega območja. Članice območja, ki pravila drastično kršijo, je potrebno opozoriti na možnost njihove začasne ali trajne izključitve.

 

 

Ne delam si iluzij, da je mogoče gornje predloge zelo enostavno uresničiti. Nekateri med njimi so bili že večkrat javno predstavljeni in nato pozabljeni.  Poleg objektivnih težav so rešitvam na poti tudi različni interesi posameznih držav na Bližnjem vzhodu ter interesi vseh, ki jim ustreza, da politična moč EU v mednarodnem prostoru ne dosega njene ekonomske teže. Ti pa niso samo v Moskvi in islamskem svetu. Kljub temu pa je begunski problem tako velik in očiten, da je predlagane rešitve nujno sprejeti in uresničiti, česar vsaj javno noben resen mednarodni dejavnik ne more več ignorirati ali celo zanikati.

 

Slovenija se je predvsem leta 1992 in 1993 soočala z velikim valom beguncev iz Bosne in Hercegovine. Takrat je naše ministrstvo za obrambo z Upravo za zaščito in reševanje skrbelo za skoraj 70.000 beguncev iz te države. Nismo pa ostali zgolj pri tem. V začetku leta 1993 smo izdelali načrt za mednarodno posredovanje v BiH, s katerim bi tam pomagali ljudem in zajezili begunsko krizo. Del tega načrta je bila tudi vzpostavitev varnih con pod zaščito OZN. Maja 1993 sem ga osebno predstavil v ameriškem State DepartmentuPentagonu in Senatu, takratni minister za zunanje zadeve Lojze Peterle pa v Bruslju. Kljub nekaterim prvim skeptičnim reakcijam je bil načrt z nekaj zamude in žal pomanjkljivo zaščito Srebrenice kasneje uresničen in je leto kasneje pomagal k oblikovanju Daytonskega sporazuma.

 

Leta 1993 Slovenija ni bila še niti kandidatka za EU ali NATO, pa so nam v mednarodnem prostoru kljub temu večinoma pazljivo prisluhnili. In vsaj deloma upoštevali. Kje je danes naša volja do resnične solidarnosti, ki probleme dejansko rešuje? Kje so danes, ko smo enakopravni člani vseh relevantnih mednarodnih forumov in imamo vsaj teoretično dostop do vseh odločujočih mednarodnih dejavnikov, naše zmožnosti in ambicije? Upajmo vsaj, da se ne končajo pri propadajočem arbitražnem sporazumu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
13
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
23
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.784
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 978
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.665
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 684
10/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.775