Komentar

Begunska kriza v Evropi ni rešljiva, lahko pa Evropa pomaga pri reševanju njenih vzrokov

Nekdanji slovenski premier je za spletni magazin European Post na začetku meseca napisal komentar z naslovom Solution to the refugee crisis. Tekst je v našem medijskem prostoru ostal povsem prezrt, zato Portal PLUS v skladu s svojo demokratično, odprto in pluralno uredniško politiko objavlja slovenski prevod tega prispevka.

24.09.2015 12:08
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   janez janša   begunci   eu   ozn   migranti   european post

Foto: wikimedia

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

Evropa se že leto dni poleg z navalom ekonomskih migrantov, kar je stalen pojav, s težavami in frustracijami sooča tudi z velikim navalom beguncev iz območij, ki so jih zajeli vojni spopadi ter terorizem ISIS. Za 14. septembra 2015 je bilo sklicano izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, kjer naj bi se dogovorili za enotnejši pristop k problemu in sprejeli ukrepe, ki bi problem začeli reševati in ne samo blažiti.

 

V nadaljevanju podajam predlog konkretnih ukrepov, ki bi jih po mojem mnenju morala EU deloma sama sprejeti in uresničiti in deloma predlagati partnerjem v okviru OZN. Potrebni so dolgoročni, strateški ukrepi mednarodne skupnosti. Sprijaznjenje z dejstvom, da bodo begunci v velikem številu pač prihajali v Evropo tudi naslednja leta in da moramo biti zgolj solidarni, problema ne bo rešilo, le povečalo ga bo.

 

EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU.

 

V veliki meri pa je begunsko krizo s pomočjo EU možno rešiti, vendar s premišljenim pristopom.

 

1. Reševanje življenj beguncev, še posebej tistih, ki so že na begu kot cele družine, mora ostati prioriteta. Tu je evropska solidarnost potrebna. Obenem je nujno tesno sodelovanje vseh članic EU pri preprečevanju prikritih vstopov pripadnikov ISIS.

 

2. Kvote, ki jih je za posamezne države EU določila Evropska komisija, so korak v pravo smer. Breme mora biti pravično razdeljeno. Hkrati pa seštevek kvot predstavlja končno število beguncev, ki ga je EU še sposobna sprejeti na svojem ozemlju. To bi moralo biti zelo jasno poudarjeno in znano tudi v okoljih, kjer nastajajo vzroki problema.

 

3. Potencialnih, življenjsko ogroženih beguncev je bistveno več, kot jih EU lahko sprejme. Tudi tem je treba pomagati, vendar na ozemljih čim bližje njihovemu domu. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero bodo ustvarjene varne cone za begunce na ozemlju Sirije in Iraka. Članice VS OZN in nekatere prijateljske arabske države imajo dovolj vojaških kapacitet, da te cone ustrezno zavarujejo. Mednarodno humanitarno pomoč se usmeri tja. Na ta način je z enakim denarjem mogoče pomagati bistveno več ljudem kot pa s povečevanjem dragih azilnih mest v EU.

 

4. EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero se ustvari celovita pravna podlaga za obsežno in temeljito mednarodno vojaško akcijo proti ISIS. Zgolj letalski napadi niso učinkoviti. Sirijo in Irak je potrebno stabilizirati, sicer bo cena razsula dosegla dodatne stotisoče žrtev in predvsem beguncev. 

 

5. Državam, ki so z begunci najbolj obremenjene, je treba izdatneje pomagati. Turčija se je nekaj let pretežno sama soočala s sto tisoči beguncev iz Sirije, ki so v begunskih taboriščih na njenem ozemlju najprej čakali in upali, da se bo vojna v domovini končala. Ker učinkovitega posredovanja ni bilo in mednarodna skupnost ni bila sposobna zagotoviti Asadu boljše alternative, so stotisoči obupali in se napotili proti EU. Preko tega vala prejemamo račun za tiščanje glave v pesek v preteklih letih.

 

6. Problem ekonomske migracije je treba dosledno ločevati od begunske problematike. Tudi v tem primeru EU ne more sprejeti toliko ekonomskih migrantov, kot jih želi vanjo vstopiti. Vse tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za legalno migracijo, je potrebno striktno zavračati, hkrati pa povečati mednarodno razvojno pomoč državam, ki so vir ilegalne migracije. Predvsem pa mora EU zagotoviti učinkovito uporabo razvojne pomoči z neposredno distribucijo in nadzorom.

 

7. EU mora dodelati in poenotiti azilno in migrantsko politiko. To še posebej velja za države znotraj Schengenskega območja. Članice območja, ki pravila drastično kršijo, je potrebno opozoriti na možnost njihove začasne ali trajne izključitve.

 

 

Ne delam si iluzij, da je mogoče gornje predloge zelo enostavno uresničiti. Nekateri med njimi so bili že večkrat javno predstavljeni in nato pozabljeni.  Poleg objektivnih težav so rešitvam na poti tudi različni interesi posameznih držav na Bližnjem vzhodu ter interesi vseh, ki jim ustreza, da politična moč EU v mednarodnem prostoru ne dosega njene ekonomske teže. Ti pa niso samo v Moskvi in islamskem svetu. Kljub temu pa je begunski problem tako velik in očiten, da je predlagane rešitve nujno sprejeti in uresničiti, česar vsaj javno noben resen mednarodni dejavnik ne more več ignorirati ali celo zanikati.

 

Slovenija se je predvsem leta 1992 in 1993 soočala z velikim valom beguncev iz Bosne in Hercegovine. Takrat je naše ministrstvo za obrambo z Upravo za zaščito in reševanje skrbelo za skoraj 70.000 beguncev iz te države. Nismo pa ostali zgolj pri tem. V začetku leta 1993 smo izdelali načrt za mednarodno posredovanje v BiH, s katerim bi tam pomagali ljudem in zajezili begunsko krizo. Del tega načrta je bila tudi vzpostavitev varnih con pod zaščito OZN. Maja 1993 sem ga osebno predstavil v ameriškem State DepartmentuPentagonu in Senatu, takratni minister za zunanje zadeve Lojze Peterle pa v Bruslju. Kljub nekaterim prvim skeptičnim reakcijam je bil načrt z nekaj zamude in žal pomanjkljivo zaščito Srebrenice kasneje uresničen in je leto kasneje pomagal k oblikovanju Daytonskega sporazuma.

 

Leta 1993 Slovenija ni bila še niti kandidatka za EU ali NATO, pa so nam v mednarodnem prostoru kljub temu večinoma pazljivo prisluhnili. In vsaj deloma upoštevali. Kje je danes naša volja do resnične solidarnosti, ki probleme dejansko rešuje? Kje so danes, ko smo enakopravni člani vseh relevantnih mednarodnih forumov in imamo vsaj teoretično dostop do vseh odločujočih mednarodnih dejavnikov, naše zmožnosti in ambicije? Upajmo vsaj, da se ne končajo pri propadajočem arbitražnem sporazumu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
1
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,199
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,607
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,863
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,577
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,153
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,148
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,036
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,141
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 819
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 798